Predsednik Borut Pahor se je v nagovoru nekaj sto zbranim na srečanju na Ludranskem Vrhu zahvalil vsem, ki 30 let negujejo to, kot je dejal, žlahtno in plemenito tradicijo srečevanja pod Najevsko lipo ter pogovora pod njo o naši boljši prihodnosti.

Pahor, ki je srečanje pod Najevsko lipo v 30 letih izmed politikov obiskal največkrat – sam je ocenil, da okoli 20-krat –, je danes dejal, da mu veliko pomeni ideja, s katero so na prvo srečanje avgusta 1991 po razglasitvi samostojne države povabili državnike, da bi še naprej v dialogu iskali rešitve za njeno prihodnost. In iskren dialog, privržen iskanju tistega, kar nam je skupno, je pomemben tudi za našo prihodnost in prihodnost naših otrok, je poudaril predsednik republike.

Odlika časa pred 30 leti

V izjavi za medije ob robu srečanja je dodatno poudaril odliko časa pred 30 leti, ki je bila v tem, da so se, če so želeli doseči enotnost glede osamosvojitve, morali pogovarjati tudi zelo različno misleči in da so morali nagovarjati tiste, ki mislijo drugače od nas, z upanjem in željo, da se bodo o čem potem tudi dogovorili.

"Tega danes ni. Danes vsak nagovarja svoje privržence, dobi aplavz. Dostikrat dobi aplavz tudi za to, če kaj grdega reče o nasprotniku. Takrat tega ni bilo, takrat se ni grdo govorilo o tekmecu, ampak se je govorilo spoštljivo, ker se ga je potrebovalo. Danes ta iluzija, da ne potrebujemo drug drugega, lahko pomembno ogrozi hiter in uspešen razvoj Slovenije, ga upočasni," je ocenil Pahor, ki meni, da mora Najevska lipa kot simbol dialoga, modrosti in iskanja tistega, kar nam je skupno, ostati tudi za prihodnje rodove, zato je pozval k ohranitvi tradicije srečanj pod lipo.

Obisk z vseh strani

Da so velikokrat prav zaradi Pahorjeve podpore vztrajali pri organizaciji srečanj, je v nagovoru povedala gostiteljica srečanja, županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, ki je bila danes zadovoljna z obiskom gostov z vseh koncev Slovenije, pa tudi iz Avstrije. V nagovoru je med drugim dejala, da lahko z malo strpnosti in malo potrpljenja vsi dosežemo vse ter da je pogovor zanesljivo ključ do uspeha.

Pahor in nekateri drugi gostje so na današnjem srečanju v dar prejeli mladike lipe, potomke Najevske lipe. Med drugim jo je prejel tudi sin govornika na prvem in drugem srečanju pod lipo Franceta Bučarja, Miha Bučar.

Srečanja so se udeležili tudi nekateri drugi nekdanji govorniki na srečanjih, predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle, predsednik DZ-ja Igor Zorčič, veleposlaniki, predstavniki gospodarstva in različnih ustanov, pa tudi župani 11 od 12 koroških občin, ki so kot uvod v srečanje na omizju pod lipo spregovorili o svojem videnju Slovenije danes in njene prihodnosti.

Peterle: "Takrat smo bili vsi naši"

Peterle, ki se je udeležil tudi prvega srečanja pod Najevsko lipo avgusta 1991, je v izjavi za medije delil spomine na prvo srečanje in ga primerjal z dogajanjem danes. "Takrat smo bili vsi naši, ampak to je trajalo malo časa. Danes pa je videti, da smo razdeljeni, kot še nismo bili. To me skrbi, čeprav mislim, da se kakšni vidiki potencirajo in pospešujejo. Mogoče tako razdeljeni vendar nismo, kot želijo nekateri prikazati," je dejal Peterle, ki pa ocenjuje, da je dialoga danes manj, kot ga je bilo pred 30 leti.

Da je pomembno, da se politiki dobivajo tudi na neformalnih srečanjih, kot je srečanje pod Najevsko lipo, pa je menil predsednik DZ-ja Zorčič, ki je poudaril simboliko Najevske lipe. Ta je po njegovih besedah simbol slovenstva in povezovanja.