Kot je povedala Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), se je skupina maturantov iz dolenjske regije 3. julija vrnila iz španskega letovišča Lloret de Mar, v katerem so preživeli teden dni. V skupini je bilo tudi nekaj spremljevalcev. V Španijo so odpotovali z avtobusom, vračali so se na isti način, nekateri pa tudi z letalom. NIJZ je dobil obvestilo iz območne enote, da je bilo nekaj hitrih testov pozitivnih, zato so dijake poslali še na PCR-testiranje – ti testi so za zdaj pokazali 58 okužb, a epidemiologinja je opozorila, da je mogoče, da bo zbolel še kdo. Vsi maturantje so v karanteni, saj so vsi visoko tvegani stiki. Če bodo opazili simptome, se bodo z zdravnikom dogovorili za testiranje. Za zdaj na NIJZ-ju tudi nimajo podatka, ali je bil kdo od udeležencev maturantskega izleta cepljen.

Sorodna novica Spremembe: karantena ob prihodu iz "temnordeče" države v določenih primerih ni več obvezna

Grilc je za večerne Odmeve razkrila, da prvi PCR-testi kažejo, da bi pri omenjenih dijakih lahko šlo za indijsko oziroma različico delta. Za dokončno potrditev bo sicer treba počakati na sekvenciranje genoma, izidi bodo znani enkrat ta teden.

V Španiji še ena večja skupina

Vrnila se je še skupina gorenjskih maturantov. Po navedbah NIJZ-ja skupina šteje okoli 300 posameznikov. Za zdaj so vsi izvidi njihovih testov negativni, a po poročanju Radia Slovenija se 87 udeležencev ni testiralo. Na NIJZ-ju vsem maturantom, ki se vračajo v domovino, svetujejo, naj se čim več zadržujejo doma. Karantene jim namreč brez pozitivnega testa ne morejo odobriti. Za ukrepe na meji je pristojna policija.

Predstavnica NIJZ-ja Grilc je v Odmevih dejala, da se trudijo slediti stikom članov skupine, kontaktirali so jo, "predvsem pozitivne". 87-terica, ki se ni testirala s PCR-testi, pa je bila prej podvržena hitrim antigenskim testom, je zagotovila. Zanje je zaželeno, da se bolj malo družijo, vendar okoliščin, ki bi terjale karanteno, zanje ni, je dodala.

"Od dijakov, ki so že prišli v Slovenijo, je bila velika večina testirana na destinaciji. Zgolj nekaj se jih ni odločilo za testiranje. Vsi izvidi izvedenih testov na destinaciji so bili negativni. Drugače se mi, kot vse turistične agencije, držimo evropskih smernic, evropskega semaforja držav," je za TV Slovenija že predtem povedal vodja maturantskega oddelka pri agenciji CMT Matic Slabe.

Lloret de Mar je trenutno na oranžnem seznamu, kar pomeni, da potniki v Slovenijo lahko vstopijo brez napotitve v karanteno na domu, če predložijo negativni test PCR ali hitri test, potrdilo o prebolelosti, cepljenju ali cepljenju za prebolevnike.

Sedemdnevno povprečje 36

V sredo je bilo potrjenih 68 okužb, kar predstavlja štiri odstotke vseh testov. Umrl je en bolnik s covidom-19. V bolnišnicah zdravijo 47 bolnikov, deset na oddelkih intenzivne terapije. Skupno število covidnih bolnikov v bolnišnicah se je v primerjavi s predhodnim dnem zmanjšalo za pet, medtem ko ostaja število tistih, ki potrebujejo intenzivno nego, nespremenjeno.

Vlada je objavila tudi podatke o številu cepljenih. Med starejšimi od 18 let je bilo s prvim odmerkom doslej cepljenih 828.703 ljudi oziroma 48 odstotkov, z drugim odmerkom pa 715.992 oziroma 41 odstotkov.

Poleg tega je bilo v sredo opravljenih tudi 19.185 hitrih antigenskih testov. Število okužb je tako primerljivo s torkovimi številkami in se je v zadnjih dneh nekoliko povečalo. Na 100.000 prebivalcev je bilo v zadnjih 14 dneh potrjenih 20 primerov okužb, sedemdnevno povprečje okužb pa znaša 36. Po neuradnih podatkih NIJZ-ja je trenutno v državi 452 aktivnih primerov okužbe.

Potrdili tudi dva primera različice delta plus

Zadnje poročilo sledenja različicam novega koronavirusa sicer kaže na povečevanje števila potrjenih primerov različice delta, ki so jo najprej odkrili v Indiji. Do 27. junija so skupno potrdili 134 primerov te različice, od tega samo v tednu od 21. do 27. junija 70. V dveh vzorcih so prvič potrdili tudi različico delta plus.

Tudi v zadnjem analiziranem obdobju, od 21. do 27. junija, je bila pri vzorcih, ki sta jih analizirala Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) ter Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo (IMI), še vedno prevladujoča različica alfa (angleška). Na novo so potrdili 204 primere, skupaj doslej 10.637.

Ni bil pa v zadnjem tednu, ki je vključen v tokratno poročilo, potrjen noben primer koronavirusnih različic beta (južnoafriška), gama (brazilska) in eta (nigerijska). Skupaj so sicer doslej potrdili 48 primerov različice eta, 29 primerov različice beta in sedem primerov različice gama.

Komu poživitveni odmerki?

Cepljenje je za ustavitev te epidemije ključno, opozarjajo pristojni. Dobre novice prihajajo tudi po opravljenih raziskavah. Znanstveniki washingtonske univerze so v raziskavi prebolevnikov našli "spominske limfocite B, celice, ki dolgotrajno izdelujejo protitelesa in se lahko odzivajo še leta po okužbi s tvorbo protiteles, ki jih naredijo v dveh oz. treh dneh in na ta način omogočajo, da smo še leta po okužbi ali cepljenju zaščiteni," je za Radio Slovenija pojasnil imunolog Alojz Ihan. Enake celice so zdaj potrdili tudi v študiji cepljenih s cepivi mRNA, kot sta cepivi Pfizerja in Moderne.

Ali bo za cepljene potreben poživitveni odmerek, bodo spremljali pri bolnikih, ki bodo jeseni prihajali v bolnišnico. "Če bomo opazili, da prihajajo v bolnišnice bolniki, ki so že bili cepljeni, je to najboljši argument za poživitveni odmerek. Če bomo videli, da v bolnišnico prihajajo predvsem starejši, to pomeni, da se poživitveno cepijo na primer samo starejši od 70 let," dodaja.

"Stroka mora zagovarjati obvezno cepljenje"

Cepljenje je trenutno življenjsko pomembno za družbo, poudarja vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Bojana Beović. S tega vidika se ji zdi, da mora stroka zagovarjati obvezno cepljenje oz. kakršen koli ekvivalent, ki bi poskrbel za to, da bi se proti covidu-19 cepilo več ljudi. Osebno je ideji obveznega cepljenja naklonjena. Ali v Sloveniji o tem poteka kakšna resna razprava, ne ve oz. sama v te pogovore ni vključena.

"Gre za to, da smo zdravniki zelo prepričani, da je cepljenje izjemno pomemben ukrep, če želimo preprečiti nadaljevanje epidemije, zelo učinkovit in zelo varen," je pojasnila. Družba se lahko odloči tudi drugače, stroka pa mora res stati za tem, da se vsi ljudje cepijo, je dodala. Razprava o obveznem cepljenju poteka tudi v drugih državah, kjer nimajo sistema obveznih cepljenj kot v Sloveniji. Zdi se ji, da bi bilo v Sloveniji ta institut lažje uvesti, da bi bilo to bolj sprejemljivo, saj ljudje na splošno sprejemajo obvezno cepljenje otrok, pa tudi ustavno sodišče je pred leti presodilo, da je zaščita otrok pomembnejša od proste izbire staršev, ali bi se otroci cepili ali ne.

Kaj pa cepljenje otrok?

Po njenih besedah so mnenja v stroki glede cepljenja otrok dokaj enotna. Med državami so razlike v smislu, da ponekod cepljenje izrecno priporočajo, povsod pa je za otroke od 12 do 18 let odobreno cepivo Pfizerja in BioNTecha in se to cepljenje dopušča.

"Je pa seveda vprašanje, ali je to cepljenje otrok res nujno potrebno, če gre za zdrave otroke," je dejala. Če pa gre za otroke, ki spadajo v ranljive skupine zaradi svojih kroničnih bolezni, pa cepljenje tudi v Sloveniji izrecno priporočajo. S cepljenjem drugih otrok se poveča skupna imunost; ti otroci v družinah ne bodo prenašali okužbe na ranljivejše družinske člane. Kot je še opozorila Bojana Beović, pa je tudi pri otrocih nekaj hujših potekov bolezni.

"Nikakor niso otroci prioriteta," je poudarila Beovićeva. Predvsem se morajo po njenih besedah cepiti starejši od 50 let in tisti s kroničnimi boleznimi. Se pa otroci lahko cepijo. "Osebno bi rekla, da je cepljenje priporočeno," je dejala, po njenih navedbah pa so se tudi številni njeni kolegi odločili za cepljenje svojih otrok.

Mešanja cepiv proti covidu-19 – torej da bi posameznik najprej prejel odmerek cepiva AstraZenece, nato pa drugi odmerek Pfizerja – po besedah Beovićeve v posvetovalni skupini za zdaj ne bodo priporočili. Raziskave, ki so analizirale, kako poteka mešanje različnih vrst cepiv, kakšni so učinki in varnost cepljenja, sicer ugotavljajo, da je takšna uporaba cepiv mogoča, je pojasnila.

Posameznik se tako lahko odloči za cepljenje z dvema različnima vrstama cepiv. V tem primeru pomeni, da gre za uporabo zdravila zunaj njegove registracije ob soglasju prejemnika cepiva. Zadržkov glede tega sicer v stroki ni, kljub temu pa za zdaj ne bodo izdali širšega priporočila, da bi vse ljudi, ki so pri prvem odmerku prejeli cepivo AstraZeneca, ob drugem cepljenju prejeli mRNK-cepivo (Pfizer ali Moderna), je poudarila Beović.

Kot razlog je navedla neposredne stranske učinke, ki se pojavijo takoj po cepljenju. Ti so namreč pri cepljenju s cepivom AstraZenece močnejši po prvem odmerku, pri cepljenju z mRNK-cepivi pa ob drugem odmerku. Ker še ni dovolj raziskav o tem, kakšni so učinki po posameznem odmerku pri cepljenju z dvema različnima vrstama cepiv, bodo za zdaj sledili stališčem Evropske agencije za zdravila.

Poklukar: O obveznem cepljenju ta trenutek ne razmišljamo

Minister za zdravje Janez Poklukar je ob srečanju s predsednico zbornice zdravstvene in babiške nege Moniko Ažman dejal, da v tem trenutku ne razmišljajo o obveznem cepljenju proti covidu-19, ampak delajo vse "v smeri pozitivne komunikacije, naslavljanja vseh družbenih skupin". Na vprašanje o morebitni uvedbi obveznega cepljenja le za določene skupine, na primer zdravstveno osebje, je minister odgovoril, da je ta trenutek nujno treba zagotoviti varnost in zdravje vseh, še posebej tistih, ki prihajajo v zdravstvene zavode na zdravljenje. "Pričakujemo takšne in podobne pobude stroke, in če bo tudi stroka predlagala enako, ne vidim razlogov, da tudi politika ne bi zmogla moči, da to sprejmemo," je pojasnil.

Ažmanova je glede precepljenosti zdravstvenega osebja poudarila, "da kazanje s prstom na poklicno skupino, ki je nekoliko slabše precepljena, verjetno ne bo imelo pozitivnega učinka, zato moramo združiti moči, stopiti skupaj in z ustrezno komunikacijo, z ustreznimi strokovnimi odgovori opolnomočiti vse tiste, ki so še skeptični".

Po podatkih, ki so jih zbrali, je precepljenost v zdravstveni negi od 50-, 60-, ponekod tudi do 65-odstotna. So pa bile po njenih besedah medicinske sestre v velikem odstotku tudi med okuženimi z novim koronavirusom. Kot je pojasnila, so identificirali skupino, ki je trenutno najslabše precepljena, in sicer je to starostna skupina okoli 30 let. Ažmanova meni, da prisila v tem trenutku ne bi bila uspešna.

Poklukar je še poudaril, da pozorno spremljajo epidemiološke podatke, položaj pa se je v primerjavi s tistim izpred tedna dni nekoliko poslabšal. Ocenjujejo, da v veliki meri na račun vnosov okužb iz tujine. Tako bodo ob morebitnem poslabšanju razmer z odloki morda že prihodnji teden lahko uvajali kakšne že poznane ukrepe.

Opozorila infektologinje

Infektologinja in vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je pojasnila, da se različica delta širi hitreje in lažje kot različica alfa, zato se moramo toliko bolj držati vseh ukrepov.

Ker podatke še zbirajo, za zdaj ne morejo reči, ali je potek covida-19 po okužbi z različico delta težji. "Ker gre trenutno v Španiji, Veliki Britaniji in na Portugalskem pretežno za mlajše in zdrave osebe, je potek pri njih sorazmerno blag, kar je ugodno. V Veliki Britaniji niso imeli velikega pritiska na bolnišnice prav zaradi tega, ker med starejšimi, ki so cepljeni, ni bilo okužb," je dejala. Ob tem pa je poudarila, da zaradi prenizkega deleža precepljenosti pri nas na to ne moremo računati.

Z različico delta so najverjetneje okuženi tudi dijaki, ki so se v soboto vrnili z maturantskega izleta v Španiji. Logarjeva je ob tem izpostavila pomen doslednega upoštevanja samoizolacije za bolne in karantene za visoko tvegane stike. "Karantena ni kazen. Njen namen je, da preprečimo širjenje bolezni," je poudarila.

Povedala je še, da v pripravah na prihajajoče šolsko leto med ministrstvi potekajo usklajevanja, na katerih pripravljajo različne možnosti izvedbe pouka.

Nujno je cepljenje tistih, ki delajo z bolniki

Predsednik vlade Janez Janša je v sredo na srečanju z župani predstavnike lokalnih skupnosti pozval, da pomagajo pri še boljši organizaciji cepljenja in s tem k povečanemu odzivu občanov na pozive k cepljenju. Omenil je tudi, da veliko vlad po Evropi te dni že razpravlja o možnostih, da bi bilo vsaj za nekatere kategorije ljudi cepljenje obvezno.

Zaradi slabe precepljenosti zdravstvenih delavcev imunolog Alojz Ihan pravi, da je treba nujno poskrbeti za obvezno cepljenje tistih, ki delajo z bolniki. Zakonska pot za to je, pravi Ihan: "Imamo oceno tveganja pri delu, in če se vanjo vnese tveganje zaradi okužbe s SARS-CoV-2, iz tega sledi obveznost cepljenja."