Slovenija pri cepljenju zaostaja za povprečjem EU-ja. Zakaj?

"Odgovor ni enoznačen in preprost, dejstvo pa je, da v preteklih letih tudi pri drugih cepljenjih nismo dosegali primerljivih rezultatov, tako se je v najbolj razvitih državah proti gripi cepilo 70 in več odstotkov prebivalstva, medtem ko pri nas od 6 do 8 odstotkov," je v oddaji dejal minister za zdravstvo Janez Poklukar in dodal, da moramo ubrati solidaren pristop in drug drugemu pomagati s cepljenjem, da bomo jeseni lahko živeli "kar se da normalno".

"Problem je veliko informacij, navzkrižnih, stroka je enotna, a je dihotomija pro et contra še vedno močno prisotna v medijskem prostoru in v družbi … Ljudje se odločajo na en in drugi način in oddaje, kot je ta, so namenjene temu, da razčistimo in pokažemo, da smo enotni," pa je odgovoril epidemiolog Mario Fafangel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Ključnega pomena pri cepljenju je zaupanje v varnost in učinkovitost cepiv. Klinični psiholog Aleksander Zadel je v oddaji glede podpovprečnega števila cepljenih v Sloveniji dejal: "Mislim, da lahko govorimo o dveh ključnih stvareh. En del je naš nacionalni karakter, naša prislovična nezaupljivost, ki izvira iz zgodovinskih dejavnikov. Mi se povežemo in razumemo pomen skupnosti takrat, ko gre za zunanjega sovražnika, ko gre za katastrofe, naravne nesreče, takrat se zelo povežemo. Ko narod ne zazna teh okoliščin, potem deluje vsak zase, in tukaj pridemo do drugega velikega razloga, do izrazitega individualizma, ki se potencira že zadnjih 30 let na račun družbe in družbenega sožitja in družbene povezanosti. Bodi to, kar si, realiziraj sebe, poslušaj svoj notranji glas itd. Ljudje so kupili to mantro in razmišljajo predvsem o sebi. Marsikdo reče: jaz sem v redu, cepiva ne potrebujem, ne bi se cepil zaradi drugih, zaradi zdravstva. Ta dva velika razloga sta po mojem mnenju ključna, in zato je treba strpno vztrajno, strokovno in poljudno pripraviti ljudi, da bodo sprejeli to naravno dejstvo, da bomo ta izziv, ki ga imamo pred sabo, obvladali z dovolj veliko precepljenostjo."

Zakaj nekateri raje verjamejo v teorije zarot?

"Ker je to veliko, veliko preprosteje. Živimo v hiperpotrošniški družbi, ki je hitrejša od same sebe, hočemo hitre instantne odgovore, ki ne zadovoljijo našega uma, ampak našo dušo. Ko se začnemo pogovarjati o resnih strokovnih temah in vprašanjih, izgubimo 70 odstotkov ljudi, potreben je jasen, preprost, poljuden, tudi zabaven način povedati, zakaj se je dobro cepiti," je odgovoril psiholog Zadel.

"Zaprtja družbe ljudje po mojem mnenju niso dojeli kot družbeno tragedijo, poznamo veliko ljudi, ki so resno zboleli, marsikdo med nami je bil resno bolan, a družba ni bila bolna v celoti do te mere, da bi narod to zaznal kot družbeno tragedijo, veliko ljudi je prišlo zelo lahko skozi, brez kakšnih posledic in ne dojema družbenega stanja kot zanje osebno ogrožajočega, zato so pasivni in čakajo, kaj bo," je odgovoril na vprašanje, zakaj nekateri ljudje čutijo več strahu do cepiv kot do same bolezni.

Ali tudi cepljeni zbolijo in širijo bolezen?

"Pred dnevi je CDC (ameriški center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi, op. n.) objavil podatke. Verjetnost, da cepljeni zbolijo, je 91 odstotkov nižja, hkrati izločajo bistveno manj virusa kot necepljeni, kar pomembno vpliva na manjše širjenje okužbe v populaciji, po drugi strani pa tudi bolezen traja šest dni manj," je odgovoril minister Poklukar.

"Teoretično je mogoče, vprašanje pa je, koliko je verjetno, pri necepljenih je ta verjetnost ogromna, pri cepljenih pa je ta verjetnost majhna. Zato so lahko določene zadeve pri cepljenih sproščene, Američani zdaj spet zahtevajo maske v notranjih prostorih za cepljene, kar mi že imamo, ker vemo, da so notranji prostori problem. Za drugo pa je cepljenje pot k odpiranju družbe," je na isto vprašanje odgovoril Fafangel.

"Mogoče zelo pomemben podatek, ki ga je Logarjeva (Mateja Logar, op. n.) povedala pred tednom dni, na intenzivni negi je od 32 bolnikov kar 30 bolnikov, ki se niso cepili, dva sta se, a eden od njiju je bil onkološki bolnik in je imel seveda slabši imunski sistem, drugi pa je imel kronično vnetno bolezen," je dodal Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.

Vabljeni k ogledu celotne oddaje v videoprispevku spodaj.