Nagrado večernica podeljujejo od leta 1997, njeno pokroviteljstvo je prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer. Vredna je tri tisoč evrov. Letošnjemu dobitniku bodo 25. večernico podelili 24. septembra na Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti. Lani je večernico dobil Andrej Rozman - Roza za knjigo Rimuzine in črkolazen.

Barbara Gregorič Gorenc je nominirana za knjigo Negotove pesmi (Mladinska knjiga), Borut Gombač za Skrivnost lebdeče knjige (Litera), Sebastijan Pregelj za delo Vrnitev (Miš), Simona Semenič za Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga) in Damijan Šinigoj za roman Kjer veter spi (Miš). Žirija, ki jo sestavljajo predsednica Dragica Haramija ter Melita Forstnerič Hajnšek, Darka Tancer Kajnih, Alenka Urh in Barbara Zorman, je peterico del izbrala izmed izbrane deseterice knjig, kandidatk za večernico 2021, poroča današnji Večer.

Sodobni pesniški bestiarij
Pesmi Barbare Gregorič Gorenc učinkovito poustvarijo najstniški (samo)govor s pomočjo vsakdanjega, ponekod pogovornega ali slengovskega izrazja, prepredenega s kriki in vzkliki. Sredi vsakega od teh izlivov negativnih občutij uspe pesnici umestiti podobo živali, ki obupanemu in brezvoljnemu pesniškemu subjektu razsvetli pot. Zbirka tako ustvari sodobni pesniški bestiarij, ki ne referira na nasilne in tragične, temveč na optimistične in humorne vidike obstoječega, je zapisala žirija.

Prek žanra fantastike do družbenih problemov
Gombačeva zbirka kratkih fantastičnih zgodb po mnenju žirije vsebuje vse prvine najkakovostnejših del tega žanra, hkrati pa ga po svoje presega, nadgrajuje. Zgodbe so polne liričnosti, iskrivosti, humorja, pa tudi miline in žlahtnosti. S pretanjenim občutkom za družbene in intimne krivice avtor pristopa do materije in do svojih protagonistov. Ni didaktičen, vsiljivo vzgojen, skozi strukturo zgodb se vseskozi kaže odnos do drugačnih.

Vrhunec kamenodobne epopeje

Šesti del Pregljevih Zgodb s konca kamene dobe, Vrnitev, je po oceni žirije vrh serije: Brin in Črna sta preživela zimo na Hodiškem jezeru (sedanja Avstrija), odločita se, da bosta šla domov, na Barje. Verjetnostna motivacija temelji na znanstvenih dognanjih arheološke stroke (fakt), avtor pa skozi pripoved predstavlja prepričljiv oris koliščarske civilizacije na Ljubljanskem barju in širše. Predstavljeni so vsakdanje življenje kamenodobnih ljudi (fikcija), njihovi uporabni predmeti, prehranjevalne navade in verovanja, med drugim piše v utemeljitvi.

Romaneskni prvenec velike dramatičarke
Simona Semenič s svojim romanesknim prvencem dokazuje, da je tudi v prozi suverena, avtentična, slogovno novatorska, subtilna. Napeta pustolovska zgodba z vsemi gradniki žanra in avtoričinimi svojstvenimi (meta)narativnimi postopki, duhovitimi samonanašalnimi posegi je sveža, ponekod samoironična, vseskozi pa prepričljiva, napeta in mnogoplastna. Vešče se sprehaja med vsakdanjostjo in mitologijo, med realnim in imaginarnim – z neizmernim bogastvom književnih referenc – v živem jeziku, je svojo izbiro utemeljila žirija.

Pustolovščina v gozdu
Šinigojev pustolovski roman Ko veter spi je napeta in tudi kompozicijsko razgibana knjiga, v kateri se srečata dve liniji – v eni gre bralec po sledeh pogrešanega uslužbenca Zavoda za gozdove, v drugi sledi fantu in dekletu, ki si hočeta privoščiti pustolovščino, a se ta kmalu prevesi v dramo s srečnim koncem. Zgodba je kljub fikcijskosti izpisana zelo realistično in psihološko prepričljivo, menijo člani žirije.