Dela v predoru potekajo ves čas 24 ur in 7 dni v tednu kontinuirano. "To je kot tekoči trak, operacije se stalno ponavljajo in jih ne smeš prekiniti," je povedal nadzorni inženir na projektu 2. cevi Milan Črepinšek. Tako so trenutno 1300 metrov globoko od vhoda, kar je nekaj manj kot tretjina slovenskega dela predora, je za Radio Slovenija pojasnil Črepinšek.

Dela potekajo po načrtu, delavci turškega izvajalca Cengiz imajo izkušnje pri gradnji predorov in dobro tehnološko disciplino. Nekaj težav je s komunikacijo, ki jih premagujejo s prevajalko, ki je vsak dan na gradbišču. Bivajo sicer v svojem naselju na Hrušici in tako z lokalnim okoljem ni težav. Dela v predoru so geološko zahtevna, napredujejo lahko dnevno največ dobrih 6 metrov in pol, odvisno predvsem od predvrtavanja, ki ga morajo izvajati zaradi geologije in metana, tako da se lahko ti napredki tudi zmanjšajo, je pojasnil nadzorni inženir.

Zgradba Karavank je geološko zelo zahtevna in že v času gradnje prve cevi so pogosto naleteli na težke razmere. "Velike težave smo imeli na 700 metrov, ko smo imeli nekoliko večji udor vode, pa tudi geologija je bila slaba. Ampak v drugi cevi smo bili na to pripravljeni, prva cev deluje tudi kot drenaža," je pojasnil Črepinšek.

Narejene so bile tudi dodatne raziskave in največje težave, kjer je bil znan vdor vode, jih čakajo na 3000 metrih, preboj pa je predviden oktobra leta 2023. Potem sledijo gradbena dela, promet bo po novi, vendar mnogo varnejši predorski cevi stekel leta 2025, saj bo sledila prenova prve cevi, ki je bila odprta natanko pred 30 leti. Vožnjo po obeh predorskih ceveh, bomo predvidoma dočakali leta 2027.