Iz državnega proračuna bodo zagotovljena tudi sredstva za samotestiranje učencev zadnje triade osnovnih šol in za dijake, ki naj bi se testirali doma. Hitre teste bodo učenci in dijaki lahko dvignili v lekarnah s svojo zdravstveno kartico.

Država bo krila stroške testiranja zaposlenih v zdravstvu, v socialnovarstvenih zavodih, v dejavnostih vzgoje in izobraževanja, vključno z visokošolsko dejavnostjo. Stroške testiranja bo krila tudi vsem, ki izvajajo storitve ali prodajo blaga, organizirajo prireditve in izvajajo vzgojo in izobraževanje na področju verske svobode.

Pri čemer pa je Poklukar še enkrat poudaril, da se cepljenim ne bo treba samotestirati. A ker se lahko zgodi, da za covidom-19 zboli tudi cepljena oseba, je pomembno, da v primeru simptomov prehlada nemudoma obvesti svojega zdravnika in čim hitreje opravi PCR-test. Samotestiranje cepljenih v primeru simptomov covida-19 torej ne pride v poštev. Hkrati pa je bilo v nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19 po priporočilih stroke dodano tudi, da cepljenim osebam ob tveganem stiku ne bo treba v karanteno, in sicer v obdobju devetih mesecev po polnem cepljenju.

Do 6. septembra za necepljene v vzgoji in izobraževanju enkrat tedensko testiranje

"Novo šolsko leto bomo začeli tako, kot smo ga končali – po modelu B, ki omogoča izvedbo celotnega programa v šolah in vrtcih," je dejal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec. Kot je dodal, je epidemiološka slika takšna, da bo za zagotavljanje varnega učnega okolja treba upoštevati vse ukrepe od mask in prezračevanja do upoštevanja pogoja PCT. V učilnicah bodo morali učenci tretje triade OŠ in dijaki enako kot v preteklem šolskem letu nositi maske.

"Prihodnji teden v skladu z vladnim odlokom tako za vzgojno-izobraževalne zavode in izvajanje športnih programov velja PCT oziroma za tiste, ki tega ne izpolnjujejo, enkrat tedensko testiranje s hitrim antigenskim testom," je dejal Orehovec.

Prihodnji teden se učitelji namreč začenjajo vračati v šole, do 6. septembra bo za tiste, ki niso cepljeni, dovolj, da se testirajo enkrat tedensko. To naj bi preverjal ravnatelj oziroma za preverjanje nekoga pooblasti. "Zakon o varovanju na delovnem mestu določa tudi, da je treba varovati delovno okolje, tako da mislim, da je tukaj pravna osnova, ki delodajalcu to omogoča," je pojasnil Orehovec.

Po novem vladnem odloku o določitvi začasnih pogojev za izvajanje dejavnosti v vzgoji in izobraževanju ter visokem šolstvu morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi vse druge osebe, ki prihajajo v prostore vzgojno-izobraževalnih zavodov in so starejše od 15 let. Kljub temu pa sta tako Orehovec kot Poklukar na vprašanja novinarjev pojasnila, da za prihodnji teden svojcem vrtčevskih otrok za vstop v vrtec ne bo preverjanja pogoja PCT, je pa zaželeno, da ga ljudje imajo.

Za uporabnike javnega prevoza in taksijev ni testiranja

Tudi izvajalci taksiprevozov, avtošol, šol varnih voženj in upravljavci žičniških naprav (pri slednjih osebe, ki pridejo v stik z uporabniki) se bodo odslej testirali enkrat tedensko. Za uporabnike teh storitev – z izjemo taksiprevozov – je 48-urna veljavnost hitrega antigenskega testa in 72-urna veljavnost PCR-testa. Uporabniki taksistoritev in javnega potniškega prometa so izjema in testiranje ni obvezno. Prav tako ne za voznike javnega potniškega prometa, kar je veljalo tudi že doslej, so pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo.

V nacionalno strategijo cepljenja se uvaja tretji odmerek cepiva

Kot je pojasnil Poklukar, so na seji vlade v strategijo cepljenja vnesli tudi pogoje za prejem tretjega odmerka cepiva. "Po priporočilih svetovalne skupine za cepljenje je tretji odmerek v prvi vrsti namenjen imunsko oslabljenim osebam, ki seveda skupaj z osebnim zdravnikom podajo odločitev za tretji odmerek oz. za poživitveni odmerek."

V teh dneh po besedah Poklukarja v medicinski stroki potekajo razprave o tem, kdaj začeti osvežilni odmerek. Najverjetneje bo cepljenju imunsko oslabljenih ljudi v bližnji prihodnosti sledilo tudi cepljenje s tretjim odmerkom najranljivejših skupin, torej starostnikov v DSO-jih, zaposlenih v zdravstvu, v socialnem varstvu, v šolstvu in seveda starejših od 60 let.

Prišli smo v fazo intenzivne rasti okuženih

"Podatki in projekcije, kaj se bo dogajalo jeseni, nas močno skrbijo," je dejal Poklukar. "Stanje v bolnišnicah se slabša, hospitaliziranih je 54 ljudi, od tega 12 na intenzivnem oddelku. Še pred tednom dni smo imeli hospitaliziranih 42 pacientov na covidih oddelkih, od tega sedem v enoti intenzivne terapije. Zaradi sila naraščajoče epidemije se bosta v ponedeljek odprla dva nova covidna oddelka – v Splošni bolnišnici Celje in na kliniki Golnik."

Glede na projekcije Instituta Jožef Stefan in potek epidemije v Španiji in na Portugalskem, je jasno, da bo četrti val močan, je dejal Poklukar. "Situacija je verjetno mnogo resnejša, kot si ta trenutek upamo priznati." Četrti val je po njegovih besedah tukaj in se nam bo v jeseni in pozimi zgodil v velikem obsegu. Zaradi kužnosti različice delta pa bo v jeseni praktično vsak prebivalec prišel v stik z virusom.

Projekcije po Poklukarjevih besedah kažejo, da se bodo intenzivni oddelki v bolnišnicah zapolnili do maksimalnih zmogljivosti, saj je precepljenost med prebivalci še vedno nizka. Kot je dejal, se v zdravstvu najbolj bojijo, "da bodo necepljeni polnili intenzivne oddelke do te mere, da bomo zaradi zdravstva znova prisiljeni uvajati nepriljubljene ukrepe, da bomo lahko obvladovali razmere v bolnišnicah".

"V okviru celotnega zdravstva covid predstavlja pet odstotkov vseh storitev, vendar pa je obseg drugih virov, ki jih potrebujemo za obvladovanje covida v bolnišnicah bistveno višji," je pojasnil Poklukar. "Predvsem potrebujemo bistveno več opreme, kadrov in prostorov. Zato je ključno, da ponovno ne ustavimo izvajanja določenih zdravstvenih dejavnosti, prav tako morajo nemoteno delovati tudi vse preventivne dejavnosti." Kot je še dodal minister, "imamo orožje, imamo moč imamo vzvod in lahko vplivamo na potek epidemije – imamo cepivo, moramo ga uporabiti".

V četrtek potrdili 333 okužb z novim koronavirusom

V četrtek so opravili 2481 PCR-testov na okužbo z novim koronavirusom in pri tem potrdili 333 okužb, je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje. V četrtek je bilo potrjenih 48 okužb manj kot v sredo. Na intenzivni negi je 12 bolnikov s covidom-19. V četrtek je bilo potrjenih 48 okužb z novim koronavirusom manj kot dan prej. Delež pozitivnih testov je bil 13,4-odstoten, kar je za 3,6 odstotne točke nižji od dneva prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 257, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa 139. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je v primerjavi z dnevom prej povečalo za 20, 14-dnevna pojavnost na 100.000 prebivalcev pa za devet okužb.

Po oceni NIJZ-ja je v državi trenutno 2992 aktivnih okužb, kar je 190 več kot dan prej.

V četrtek so opravili tudi 25.461 hitrih antigenskih testov na okužbo z novim koronavirusom, katerih pozitivne rezultate potrjujejo še s PCR-testiranjem.

V bolnišnicah se zdravi 54 covidnih bolnikov, dva manj kot dan prej, medtem ko intenzivno zdravljenje potrebuje 12 bolnikov, dva več kot dan prej.

V četrtek ni umrl noben covidni bolnik.

V soboški bolnišnici so pripravljeni na četrti val epidemije

V soboški bolnišnici imajo pripravljeno osebje in prostore za spopad s četrtim valom epidemije. Ko bo v državi hospitaliziranih več kot 150 covidnih bolnikov, bodo namreč postali covidna bolnišnica. Načrt je v sredo potrdil svet zavoda, želijo pa si, da bi čim bolj normalno potekalo tudi običajno zdravljenje.

Po načrtih bodo t. i. rdečo cono s 15 posteljami najprej vzpostavili v prvem nadstropju nekdanje stavbe ginekološko-porodniškega oddelka. Drugi programi bodo, razen zmanjšanja na negovalnem oddelku, potekali nemoteno, dokler ne bodo imeli več kot 15 covidnih bolnikov in še šest na intenzivnem zdravljenju. V nadaljevanju bodo covidne bolnike nastanili na druge oddelke.

Vodstvo bolnišnice je zadovoljno s podatki o precepljenosti zaposlenih. Pri zdravnikih so že presegli 95-odstotno precepljenost, v zdravstveni negi je precepljenih 64 odstotkov, pri preostalih zaposlenih so pri približno 71 odstotkih.

Podatki o cepljenju

Doslej je bilo z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih skupno 968.269 prebivalcev Slovenije oz. 46 odstotkov. Med starejšimi od 18 let je bilo z enim odmerkom cepljenih 949.640 oz. 55 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 597.777 oz. 68 odstotkov.

Z drugim odmerkom pa je bilo doslej cepljenih 867.369 prebivalcev Slovenije oz. 41 odstotkov prebivalstva. Med starejšimi od 18 let je bilo z drugim odmerkom cepljenih 855.104 oz. 49 odstotkov prebivalcev, med starejšimi od 50 let pa 549.949 oz. 62 odstotkov.

V četrtek so s prvim odmerkom cepili 4149 ljudi, z drugim pa 5329, skupaj 9478 ljudi.