Govorili so tudi o politikah in strategijah, pa tudi o fiskalnih vprašanjih. Tema je bil tudi novi digitalni davek, kjer je večina držav podprla predlog Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD.

"Zelo sem vesel, da se je neformalni sestanek ministrov končal produktivno in učinkovito," je na novinarski konferenci ob koncu dvodnevnega neformalnega zasedanja povedal gostitelj, slovenski finančni minister Andrej Šircelj. Razpravljali so o temah, ki se nanašajo tako na bančno unijo kot finančni sistem, finančno politiko in nove tehnologije blockchain (tehnologija veriženja podatkovnih blokov), govorili so tudi o možnostih investiranja v manj razvitih državah, kjer je Šircelj poudaril predvsem Mednarodni denarni sklad.

Vsi, ki so sodelovali na srečanju, so po ministrovih besedah pokazali veliko željo po tem, da Evropa nadaljuje naložbeni ciklus in da ta po pandemiji postane še močnejši. Po Šircljevih besedah "je bil odziv EU-ja na koronsko krizo uspešen in učinkovit, rezultati kažejo gospodarsko rast in relativno nizko brezposelnost".

Dombrovskis opozoril na primanjkljaj in dolg

Tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, sicer evropski komisar za trgovino, je poudaril znake solidnega gospodarskega okrevanja. "Številke so močne, vse države EU-ja se bodo še letos ali prihodnje leto vrnile na ravni bruto domačega proizvoda iz leta 2019", je ocenil.

Čeprav je bil po komisarjevih besedah odziv Evrope na krizo uspešen, pa se moramo zavedati, da ukrepi ne morejo trajati v nedogled. "Ko bo čas, bomo morali postopoma začeti zmanjševati primanjkljaj in dolg," je poudaril. Vse države bodo morale v tem času izboljšati kakovost javnih financ. "To jim bo omogočilo, da vlagajo v naložbe, ki bodo skladne z zelenim in digitalnim prehodom," je dejal.

Pri teh naložbah je z Evropsko komisijo in Svetom EU-ja pripravljena sodelovati tudi Evropska centralna banka (ECB). Njen podpredsednik Luis de Guindos je poudaril, da bo zeleni prehod zahteval veliko naložb, javne pa morajo biti skladne tudi z evropskimi fiskalnimi napori.

Institucije bodo tako po njegovih besedah morale najti rešitev, kako okrepiti tako javne kot zasebne zelene naložbe, ob tem pa nadaljevati fiskalno konsolidacijo, potem ko se bo pandemija končala.

Dombrovskis je povzel, da države čaka dvojna naloga – zmanjšati dolg in vlagati sredstva v naložbe. "To bo zahtevalo načrtovanje in iskanje sredstev za naložbe, kjer bodo močno vlogo odigrali načrti za okrevanje in odpornost," je dodal. Naložbe same po sebi pa po komisarjevih besedah ne bodo dovolj. "Morajo iti z roko v roki s strukturnimi reformami," je poudaril.

Večina podprla dogovor glede globalnega obdavčevanja

Glede novih obdavčitev je Dombrovskis pojasnil, da je večina držav EU-ja podprla dogovor OECD-ja glede globalnega obdavčevanja korporacij, kar je označil za točko preloma. "Zdaj imamo do oktobra čas za končen dogovor, pri čemer upamo, da bodo predlog podprle tudi preostale članice," je dejal.

Dogovor o globalnem digitalnem davku sicer predvideva, da bodo morala podjetja, kot so Google, Amazon, Facebook in Apple, plačevati najmanj 15 odstotkov davka. A ta je, kot je poudaril komisar, zgolj del načrtov EU-ja glede obdavčevanja podjetij v 21. stoletju. "Dolgoročno si Unija želi davčnega sistema, ki bo omogočal pravično in trajnostno rast ter zeleno in digitalno preobrazbo," je poudaril.