Svetovalna skupina za covid-19 se je o pogoju PC na ravni celotne družbe in ne v javnem sektorju začela pogovarjati pred mesecem dni. Predvidela ga je kot zadnji ukrep, če bi imeli več kot dvotretjinsko zasedenost intenzivnih postelj. "Takrat smo predlagali, da se kot dodaten ukrep iz pogoja PCT umakne testiranje. Odločitev za ukrep PC-ja v javni upravi pa je nastala na pobudo vlade in ne strokovne skupine," je dejala Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, v oddaji Vroči mikrofon na Radiu Slovenija.
Strokovna skupina je, glede na trenutno stanje, mnenja, da se poveča pogostost testiranja in se tako izogne širjenje bolezni od necepljenih in neprebolelih. "Pogoj PC je skrajni ukrep, gre za omejevanje za tiste, ki imajo večje tveganje, da se okužijo in da bolezen širijo naprej," je pojasnila Logar.
Na vprašanje novinarke, zakaj je pogoj PC tako zelo nujen za zaposlene v policiji, vojski, ministrstvih, upravnih enotah ipd. je Logar odgovorila, da ne gre za skupine, pri katerih bi obstajalo večje tveganje za prenos okužbe na ranljive skupine. "Ne gre za skupine, ki bi predstavljale povečano tveganje oziroma predstavljajo toliko tveganja kot vsi, ki imajo stike s strankami ali obiskovalci. Ta odločitev je bolj na osnovi tega, da se pokaže, da se jo lahko izvaja tudi v praksi." Pri čemer je Logar še enkrat poudarila, da pogoj PC v javni upravi ni nastal na priporočilo strokovne skupine.
Sporočilo strokovne skupine po besedah Mateje Logar je, da je zaostrovanje ukrepov potrebno takrat, ko je dosežena določena zasedenost intenzivnih postelj. "Takrat bomo skušali zaščititi vzdržnost zdravstvenega sistema in takrat se bomo, če bo to potrebno, odločali za splošen ukrep PC, torej za celotno populacijo, ne le za posamezne skupine, ampak za družbo kot celoto."
Pogoj PC bi lahko otežil delovanje klicnih centrov za obveščanje
V Sloveniji deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki sprejemajo klice za nujno medicinsko pomoč, gasilce, gorske reševalce in druge reševalne službe. V vsakem centru je zaposlenih približno deset ljudi. Ko bo začel veljati pogoj PC, v ljubljanski regijski center po poročanju Televizije Slovenija ne bo moglo priti na delo šest zaposlenih, v mariborskega devet, v kranjskega pa sedem. V koprskem centru bodo začasno ostali brez petih sodelavcev, prav tako v trboveljskem, v postojnskem centru pa brez enega sodelavca.
Minister za obrambo Matej Tonin pravi, da so s težavo seznanjeni. "Pri teh klicnih centrih smo tudi vpoklicali nekdanje uslužbence, sedanje upokojence, da bi v tem vmesnem obdobju pogodbeno sodelovali s temi klicnimi centri, ker imajo znanje," je dejal.
Zaščita pred širjenjem okužbe je pri cepljenih bistveno boljša
Logar je opozorila tudi na nekatere pomanjkljivosti hitrega testiranja. Hitro testiranje je po njenih besedah zanesljivo le v trenutku, ko opravimo test. "Že na poti s testiranja se lahko okužimo, če se pogovarjamo z nekom, ki je okužen. To pomeni, da bomo čez od tri do štiri dni že postali sami kužni in bomo virus širili naprej." Težava je torej v tem, da lahko med dvema testiranjema pride do okužbe, še preden bi dobili simptome in se zavedeli, da smo okuženi, pa okužbo že širimo naprej.
Logar je še dodala, da se v strokovni skupini že od junija zavzemajo, da bi se tisti zaposleni, ki niso cepljeni, a delajo z ranljivimi skupinami, morali testirati na 48 ur. Na vprašanje, zakaj ne bi testirali tudi cepljenih, saj lahko tudi oni prenašajo okužbo, pa je Logar odgovorila, da je verjetnost, da se cepljen posameznik okuži, bistveno manjša kot pri necepljenem. "Zato cepljenih ne testiramo, razen takrat, kadar imajo bolezenske znake. Takrat se morajo cepljeni enako kot necepljeni umakniti iz delovnega okolja in poskrbeti, da gredo čim prej na testiranje."
Dodala je še, da cepljenje v primerjavi s prebolelostjo bistveno bolj ščiti pred širjenjem okužbe naprej. "Zaščita pred širjenjem okužbe je pri cepljenih bistveno boljša." Prebolevniki so v prvih mesecih bolje zaščiteni pred ponovno okužbo, lažje pa kot asimptomatski bolniki okužbo širijo naprej.
V ponedeljek umrlo devet bolnikov s covidom
Po opravljenih 4785 PCR-testih v ponedeljek je bilo potrjenih 1037 okužb z novim koronavirusom. Delež pozitivnih izvidov testov je znašal 21,7 odstotka. V ponedeljek je bilo opravljenih tudi 37.051 hitrih antigenskih testov.
V bolnišnicah zaradi covida-19 zdravijo 419 bolnikov, sedem manj kot dan prej. Intenzivno nego potrebuje 107 bolnikov, eden manj kot dan prej. Umrlo je devet bolnikov s covidom-19.
Najmlajši hospitalizirani bolnik ima 18 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 27 let, je objavila vlada.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 839. 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa znaša 619. Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 13.124 aktivnih okužb.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih vlade v Sloveniji cepljenih 1.118.318 ljudi oz. okoli 53 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki cepiva pa 991.678 ljudi oz. okoli 47 odstotkov prebivalstva.
Med starejšimi od 18 let je z enim odmerkom cepljenih 63 odstotkov ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 56 odstotkov ljudi. Med starejšimi od 50 let jih je s prvim odmerkom cepljenih 74 odstotkov, z vsemi pa 68 odstotkov.
Po podatkih vlade so v ponedeljek cepili 4817 ljudi.
Poziv onkološkim bolnikom k cepljenju
Onkološki inštitut Ljubljana je izdal knjižico za bolnike z rakom o cepljenju proti covidu-19, v kateri so zbrali najpogostejša vprašanja in odgovore glede cepljenja.
Opozarjajo, da imajo bolniki z rakom večje tveganje za okužbo s koronavirusom in težji potek bolezni, zato bolnike in njihove svojce znova pozivajo, da se odločijo za cepljenje.
Strokovna direktorica onkološkega inštituta Irena Oblak je pojasnila, da pri onkoloških bolnikih okužba z novim koronavirusom praviloma pomeni prekinitev in zamik onkološkega zdravljenja, kar lahko vpliva na izid bolezni, zato je izjemno pomembno, da se cepijo proti covidu-19.
"Koristi cepljenja brez dvoma odtehtajo morebitne stranske učinke cepljenja," je poudarila. Tako izkušnje onkološkega inštituta kot študije iz tujine po njenih besedah kažejo, da neželeni učinki po cepljenju pri onkoloških bolnikih niso hujši kot pri drugih.
Vse daljše vrste na mariborski kirurgiji
Število covidnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, je iz dneva v dan višje. V mariborskem kliničnem centru jih trenutno zdravijo 60, od tega jih intenzivno oskrbo potrebuje 22.
Z rastjo števila bolnikov se povečujejo tudi potrebe po razporejanju kadra v covidne enote, zato se že podaljšujejo čakalne vrste, tudi na oddelku za kardiologijo, kjer se bojijo, da bo, tako kot lanska, tudi letošnja realizacija programov obtičala pri 70 ali 80 odstotkih, je poročala TV Slovenija.
Dolga čakalna vrsta je pri bolnikih, ki čakajo na slikanje koronarnih srčnih žil. Predstojnik oddelka za kardiologijo in angiologijo v UKC-ju Maribor Franjo Naji pa je opozoril še na logistične težave pri naročanju. "Bolnike moramo za teden do dva naprej obvestiti, ne vemo, kako bo takrat s covidom, kader nam jemljejo, ves čas nad nami visi potencialni izbruh bolezni na oddelku," je naštel.
Dopustne čakalne dobe presegajo tudi pri motnjah srčnega ritma, vstavljanju zaklopk in ambulantnih pregledih.
Dolge čakalne dobe sicer krajšajo tudi z dodatnimi programi, vendar je ob pomanjkanju kadra težko širiti dejavnost, je opozoril Naji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje