Opozorili so na nezdružljivost zakonov o lekarniški dejavnosti in zdravilih z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. To po njihovi oceni očitno nakazuje na potrebo po sistemskih spremembah.

Državna revizijska komisija je v ponedeljek sporočila, da je v celoti razveljavila postopek oddaje javnega naročila dobave zdravil za potrebe javnih zavodov za obdobje 48 mesecev. Po oceni komisije med drugim iz razpisa ni mogoče ugotoviti, ali bo posamezni javni lekarniški zavod naročal zdravila od prvega ali od drugega podpisnika okvirnega sporazuma. Komisija je ugotovila tudi naročnikovo kršitev načela zagotavljanja konkurence med ponudniki in načela sorazmernosti, saj sta merili popust na ceno zdravila in ugodnost na obseg dobav oblikovani na način, da ob skupni uporabi ne identificirata cenovno najugodnejše ponudbe.

Glede na obrazložitev revizijska komisija očitno ne razume ali noče razumeti načina delovanja in poslovanja lekarn ter zahtev področne zakonodaje, pa je v odzivu poudarila predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič.

Kot je spomnila, je v skupnem javnem naročilu sodelovalo 23 javnih lekarniških zavodov, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča in Univerzitetni klinični center Ljubljana. "Priprava je bila zahtevna, kompleksna in dolgotrajna, saj je bilo treba upoštevati vse predhodne odločitve nadzornih organov ter dejanske potrebe in delovanja trga zdravil v Sloveniji. Po natančni proučitvi odločitve državne revizijske komisije se bo delovna skupina lekarniške zbornice odločila o nadaljnjih korakih v zvezi z izvedbo razpisa," so besede Potočnik Benčič povzeli v sporočilu za javnost.

Že od sprejema zakona, ki ureja javno naročanje, v zbornici opozarjajo na nezdružljivost zakona o lekarniški dejavnosti in zakona o zdravilih z zakonodajo, ki ureja javno naročanje. "Prav zaradi tega so nujno potrebne sistemske spremembe, na kar že več let intenzivno opozarjamo vsakokratno vlado," je poudarila predsednica zbornice.

Zakon o javnem naročanju po eni strani zahteva, da zdravilo dobavlja le en, najugodnejši dobavitelj. "Drugače pa je v praksi. Noben veletrgovec v Sloveniji ne zagotavlja vseh zdravil niti ne potrebnih količin vseh zdravil," so pojasnili. Prav tako zakon prepoveduje navajanje zaščitenih imen oz. je treba ob imenu navesti "ali podobno", v Sloveniji pa imamo sistem medsebojno zamenljivih zdravil, ki so dokazano enakovredna.

"Zato bi lahko dobavitelj ponudil zgolj eno zdravilo iz skupine. Lekarniška zakonodaja pa od farmacevta zahteva, da izda zdravilo z zaščitenim imenom, kot ga je predpisal zdravnik," je opisala Potočnik Benčič. Poleg tega se cene zdravil v Sloveniji oblikujejo skladno s pravilnikom, ki določa oblikovanje cen zdravil na debelo in se na vsake tri mesece spremenijo.

Lekarniška zbornica je sicer pred kratkim premierju Janezu Janši, ministru za zdravje Janezu Poklukarju in ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku ter medijem posredovala odprto pismo o zakonodajni problematiki na področju lekarn. "Po objavljenem pismu smo imeli prvi sestanek na ministrstvu za zdravje. Na njem smo ugotovili, da imamo v EU-ju tudi države, ki imajo lekarne v državni lasti. Nikjer te lekarne same ne izvajajo javnega razpisa, ampak ga izvajajo regijske zdravstvene institucije oziroma imajo na ravni države strogo definiran sistem oblikovanja cen zdravil, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, tako zadostijo evropskim predpisom, ki urejajo nabavo zdravil in oblikovanje cen ter hkrati zagotovijo enakopravnost zasebnih in t. i. državnih lekarn. Zelo podoben sistem oblikovanja cen ima tudi Slovenija," so zapisali.

Stroka zato zagovarja, da je "izvajanje javnega razpisa zgolj birokratski postopek, zaradi katerega niso zdravila nič cenejša in preskrba nič boljša". Zbornica in javni zavodi so po navedbah Potočnik Benčič izčrpali znanje za pripravo razpisa za zdravila, zato je po njeni oceni na vrsti država, da pristopi ali s skupnim razpisom ali s spremembami zakonodaje.