Predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj sta v DZ-ju poslancem predstavila predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti. Oba sta izpostavila investicije, ki se občutno povečujejo. V vsakem izmed naslednjih dveh let jih bo na voljo namreč za kar dve milijardi evrov. Izredna seja pa ni minila brez težav – opozicijski poslanci LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in Levice so sejo, zaradi razmer v državi, obstruirali.

O proračunih, opozorilih fiskalnega sveta in evropskih sredstvih se je s finančnim ministrom v Odmevih pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Fiskalni svet je prejšnji mesec opozoril, da znatni proračunski primanjkljaj lahko v naslednjih letih povzroči makroekonomska neravnotežja, veča možnosti za neučinkovito porabo javnih sredstev in krči možnosti za ukrepanje v slabih časih. Ste pri pripravi proračunov to upoštevali?

Vsekakor. Znatni proračunski primanjkljaj je bil v letu 2020, že v letu 2021 se bo znižal. Bistveno se bo znižal v letu 2022 in letu 2023. Smer razvoja ali gibanje tega primanjkljaja gre v smer proti ničli in seveda potem v presežek.

Če se okoliščine seveda ne poslabšajo?

Če se bodo okoliščine spremenile – poslabšale, izboljšale – lahko vedno naredimo popravek proračuna. S tega zornega kota ne vidim težav. Največje tveganje je necepljenost. Bolj se bomo cepili, manj možnosti je, da bi se okoliščine spremenile na slabše. Gospodarska rast, višja dodana vrednost, investicije, več denarja za zdravstvo, več denarja za starejše – to je mogoče, če se ne dogajajo kakršnekoli spremembe na področju delovanja gospodarstva, v smislu njegovega omejevanja.

Sorodna novica Janša in Šircelj DZ-ju predstavila proračuna za naslednji dve leti, del opozicije sejo obstruiral

Slišati je tudi svarila fiskalnega sveta, da vlada ne bi proračuna za supervolilno leto preobremenila s politično motiviranimi izdatki pred volitvami. Kako jim odgovarjate?

Saj ga ni. Tisto, kar je napisala glede upokojencev, je redni dodatek, ki ga upokojenci dobijo vsako leto. Mediji so to razglasili za politične bombončke. Občine so tiste, ki največ investirajo, ki največ vplivajo na kakovost življenja ljudi. Tam izpolnjujejo svoje potrebe ljudje in občine so tiste, ki zelo veliko investirajo, skrbijo za ljudi. Mislim, da je prav, da občine po desetletjih dobijo denar za ljudi.

Kdaj dobimo obljubljena evropska sredstva iz načrta za okrevanje in kako bodo porabljena?

Mi smo 13 odstotkov teh sredstev, več kot 200 milijonov evrov, že dobili. Naslednja tranša bo, ko bodo projekti do takšne stopnje narejeni, da bomo od Evropske komisije zahtevali dodaten denar, na podlagi dokazil, da so ti projekti že narejeni.

Si boste prizadevali za to, da bo vlada čim prej potrdila evropska delegirana tožilca, da bi s tem morebitni zadržki Bruslja glede slovenske porabe evropskih sredstev, odpadli?

Ne vidim nobenih težav v povezavi s proračunom in izplačili evropskih sredstev ter tožilci.

Kako bo vlada zagotovila sprejetje proračunov, ki zahtevajo večino glasov v parlamentu? Del opozicije je danes zapustil sejo. Pričakujete težave in kako zagotoviti večino?

Mislim, da je proračun narejen za ljudi. Tako popravek za leto 2022 kot za leto 2023 in da bodo poslanci prepoznali to. Še nikoli ni bil takšen proračun, še nikoli se ni dajalo za investicije v domove za starejše, kjer bomo dajali 35 milijonov evrov v enem letu, v naslednjem 66 milijonov evrov, 200 milijonov evrov za nove bolnišnice, zdravstvene domove. To je stvar poslancev, da presodijo, ali je to dobro za ljudi ali ne.

Za proračun za leto 2022 veljajo izjemne okoliščine, ki omogočajo odstop od fiskalnih pravil, kaj pa za leto 2023?

Evropska komisija o letu 2023 še ni govorila. Za zdaj velja to za leto 2022. Do konca leta 2022 je 15, 16 mesecev in ne vidim nobenih težav, da bi vedeževalno napovedal, kaj se bo zgodilo leta 2023 s fiskalnimi pravili. Vsekakor pa vse institucije govorijo o postopnem okrevanju in da s fiskalno politiko ne moremo preprečiti gospodarske rasti in zaposlenosti.