Državni zbor se je na izredni seji seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki sta ga predstavila predsednik vlade Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Oba sta poudarila naložbe, ki se občutno povečujejo. Gre za dve milijardi evrov v vsakem od prihodnjih dveh let. Janše in Širclja niso poslušali poslanci opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB. Nezadovoljni s stanjem v državi, za katero odgovornost v največji meri nosi vlada, so Janšo in celoten ministrski zbor pozvali k odstopu.

Sorodna novica Vladni načrt: leta 2022 primanjkljaj 5,4 % BDP-ja, leta 2023 pa 3,3 % BDP-ja

Šircelj: Bistveno več za naložbe

Šircelj je na predstavitvi predloga proračunov poslancem dejal, da se Sloveniji letos napoveduje gospodarska rast v vrednosti 6,1 odstotka, ki se bo nadaljevala tudi v letih 2022 in 2023. Posledično bodo rasli tudi prihodki. Višji bodo v letu 2022 tudi odhodki, nato pa se bodo v letu 2023 nekoliko znižali, usmerjeni pa bodo predvsem v naložbe. Če naložb ne bi bilo, bi bil primanjkljaj prihodnje leto več kot desetkrat nižji od načrtovanega, je dejal, a dodal, da naložbe prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem.

Proračunski primanjkljaj bi se kljub temu zniževal – z ocenjenih 7,9 odstotka BDP-ja v letu 2021 na 4,6 odstotka BDP-ja v letu 2022 in na 2,7 odstotka BDP-ja v letu 2023. Zniževal se bo tudi dolg države, namreč z letošnjih 78,5 odstotka BDP-ja na 77,5 odstotka BDP-ja v letu 2022 ter na 76 odstotkov BDP-ja v letu 2023. Leta 2024 naj bi se znižal pod 75 odstotkov, je dejal minister.

Optimizem pa lahko splahni ob nepripravljenosti ljudi na cepljenje proti covidu-19 in posledično širitvijo koronavirusa. "Po drugi strani lahko rečem tudi obrnjeno: da bo večja precepljenost ljudi zagotovila večjo gospodarsko rast, večji optimizem, večje zadovoljstvo in tudi večjo blaginjo ljudi," je še dejal Šircelj.

Janša: V dveh letih v zdravstvo več denarja kot v preteklem desetletju

"Proračuna za leti 2022 in 2023 sta optimistična in razvojno naravnana, s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo," je povzel Janša. Dodal je, da bodo ta sredstva pravično razdeljena po celotni državi in vseh sektorjih. Poudaril je naložbe v zdravstvo, ki jih bo v vsakem od prihodnjih dveh let za 200 milijonov evrov. "V dveh letih bo šlo za investicije v zdravstvo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju," je dejal.

Sorodna novica Fiskalni svet: Obseg koronskih ukrepov trikrat večji od predvidenega

Omenil je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtujejo se tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše, je dejal. Brez investicij bi bil proračunski primanjkljaj znatno nižji, a kot je dejal Šircelj, investicije prinašajo večjo dodano vrednost, ta pa večje dohodke zaposlenim in večje dobičke podjetjem. Tudi Janša je tako kot Šircelj opozoril na načrtovano zniževanje dolga države. Ob tem je spomnil, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemičnih razmer zadolženost v deležu BDP-ja povečala za manj od povprečja v območju evra in celotnega EU-ja.

S predstavitvijo proračunskih dokumentov se je izredna seja DZ-ja končala, saj vsebinske razprave na njej poslovnik ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te so sklicane v času od 8. do 15. oktobra.

Opozicija ob obstrukciji Janšo znova pozvala k odstopu

Poslanci opozicijskih strank LMŠ, SD, Levice in SAB so sejo obstruirali. Kot so sporočili, so s tem izrazili protest proti vladi in njenemu predsedniku Janezu Janši, zaradi razmer v državi pa premierja pozivajo k odstopu. Obstrukcija je po besedah vodje poslancev LMŠ-ja Braneta Goluboviča v demokratični družbi ena od možnosti protesta proti vladi in njenemu predsedniku, "ki krši pravni red in krni ugled Slovenije v tujini". Kot je dejal, bodo v opoziciji bojkotirali nagovor premierja, ki po njegovih besedah že leto in pol ne spoštuje zakonodaje, epidemijo pa zlorablja za rušenje demokratičnih postulatov. "Na seji nas ne bo, z demokratičnim orodjem bomo pokazali nestrinjanje z uničevanjem naše države," je dodal.

Tudi po besedah vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana stanja, kakršno trenutno vlada v državi, nismo imeli še nikoli. To je skrb vzbujajoče, v zadnjih dneh pa tudi zelo nevarno, je poudaril. Med ljudmi "za zastraženimi ograjami" je po njegovih besedah čutiti strah in veliko razočaranje, odgovornost za to pa nosijo predvsem vlada in njen predsednik ter preračunljivi posamezniki in stranke, ki jo podpirajo, je poudaril Han.

Da vlada nima več nobene legitimnosti in bi morala odstopiti, meni tudi Matej T. Vatovec (Levica). Očital ji je, da zna vladati le še s silo in nasiljem. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi v torek ob protestih in vrhu EU-Zahodni Balkan, ko je vlada "gostila tuje goste, lastno ljudstvo pa zaplinjala". Opozoril je tudi, da se vlada izživlja nad različnimi institucijami in mediji, pri čemer je omenil Slovensko tiskovno agencijo.

Tudi vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je opozorila na finančno izčrpavanje STA-ja, ki že 280 dni opravlja javno službo brez vladnega plačila, čeprav vladi plačilo nalagata zakon in mnenje vrhovnega sodišča. Janša po njenih besedah ne želi slišati, kar mu v opoziciji sporočajo že zelo dolgo, prav tako ne posluša ljudi, "ki niso zadovoljni s smerjo, v katero gresta naša država in naša demokracija".

Zaradi razmer v državi sicer opozicija zahteva tudi sklic izredne seje. Po torkovem dogajanju v Ljubljani, ko je policija med protesti uporabila prisilna sredstva, so ostro obsodili vsakršno nasilje. Vlado, ki po njihovem mnenju načrtno ustvarja izredne razmere, pa so pozvali, naj sprejme odgovornost za nastalo stanje in odstopi, saj da le to vodi v normalizacijo razmer. Menijo, da tako več ne gre in da so predčasne volitve nujne.

Janša razloge za obstrukcijo označil kot neprepričljive

Premier Janez Janša je dejal, da obžaluje odločitev opozicije za obstrukcijo izredne seje DZ-ja. Razlogi, ki so jih navajali v strankah LMŠ, SD, Levica in SAB, pa so po njegovem mnenju neprepričljivi. Kot je dejal ob robu seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki ga opozicija lahko uporabi, da pa ne ve, ali se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna.

"Torej, preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš," je dodal. Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, "ker imamo dobre makroekonomske podatke". "Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota," je še dejal.