K višjemu primanjkljaju je prispevala 18-odstotna rast odhodkov, ublažila pa ga je rast prihodkov za 25,3 odstotka. Foto: Pixabay
K višjemu primanjkljaju je prispevala 18-odstotna rast odhodkov, ublažila pa ga je rast prihodkov za 25,3 odstotka. Foto: Pixabay

Prihodki državnega proračuna so znašali 5,390 milijarde evrov. Povečali so se predvsem zaradi davčnih prihodkov, večji so bili tudi nedavčni prihodki, in sicer za 16 odstotkov. Ti so bili višji zaradi 164 milijonov evrov pobranih prihodkov iz naslova podeljenih koncesij na račun prodanih licenc mobilne telefonije v maju.

Odhodki državnega proračuna so v prvih šestih mesecih letošnjega leta znašali 7,337 milijarde evrov. Tu so najbolj rasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferji posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transfejri, so pojasnili na finančnem ministrstvu.

Na strani prihodkov so se prilivi iz naslova davčnih prihodkov povečali za 26 odstotkov. Dohodnina se je povečala za 36,6 odstotka. Davek od dohodka pravnih oseb je bil višji za 107,9 odstotka. V lanskem letu so bili obroki akontacij za leto 2020 do konca maja oproščeni plačila, kar je po pojasnilih ministrstva vplivalo na nižjo realizacijo v letu 2020 in posledično visoko letošnjo rast. Prihodki iz naslova davka na dodano vrednost so se povečali za 23,6 odstotka, prihodki od trošarin za 6,3 odstotka.

Na strani odhodkov so se med tekočimi odhodki obveznosti za plačilo plač in prispevkov povečale za 14,9 odstotka. To je posledica napredovanj in dogovora o plačah, višjega izplačanega regresa, sprostitve izplačil delovne uspešnosti ter dodatkov za delo v rizičnih razmerah.

Julija dveodstotna inflacija na letni ravni

Cene življenjskih potrebščin so se v Sloveniji julija na letni ravni v povprečju zvišale za dva odstotka. Na mesečni ravni so bile višje za 0,4 odstotka. Letno inflacijo so najbolj zvišale podražitve naftnih derivatov, mesečno pa višje cene počitniških paketov, je sporočil statistični urad.

Blago se je julija podražilo povprečno za 2,9 odstotka, storitve pa za 0,3 odstotka. Med blagom so se zvišale cene trajnega blaga za 1,8 odstotka, poltrajnega blaga za 2,7 odstotka, blaga dnevne porabe pa za 3,2 odstotka. Julija so višje cene naftnih derivatov k letni inflaciji prispevale 1,2 odstotne točke. Tekoča goriva so se podražila za 25,2 odstotka, dizelsko gorivo za 29,2 odstotka in bencin za 24,4 odstotka. Višje cene oblačil in obutve za 4,3 odstotka so inflacijo zvišale za nadaljnje 0,3 odstotne točke. Ob tem so letno inflacijo blažile za 5,9 odstotka nižje cene počitniških paketov - znižale so jo za 0,5 odstotne točke.

K mesečni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale za 12,9 odstotka višje cene počitniških paketov, 0,2 odstotne točke pa dražji naftni derivati. Po 0,1 odstotne točke so k njej prispevale še višje cene nastanitvenih storitev, stanovanjskih najemnin, najema garaž, parkirišč in osebnih vozil, letalskega potniškega prevoza, gospodinjskega pohištva in druge julijske podražitve.

Na drugi strani so mesečno inflacijo za 0,6 odstotne točke, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta, znižale poletne razprodaje obleke in obutve. Te so padle za osem odstotkov. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali za 4,1 odstotka cenejše sveže sadje ter za 1,4 odstotka nižje telefonske in medmrežne storitve.

Julija je bila povprečna 12-mesečna rast cen 0,3-odstotna, julija lani 0,9-odstotna. Julija lani je bila letna inflacija 0,3-odstotna.Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija dvoodstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 0,2-odstotna. Mesečna rast cen je bila 0,1-odstotna. V juliju so bile cene blaga na letni ravni v povprečju višje za 3,2 odstotka, cene storitev pa nižje za 0,2 odstotka. Med blagom je bilo trajno blago dražje za 1,9 odstotka, poltrajno blago za 2,5 odstotka, blago dnevne porabe pa za 3,7 odstotka.

Več kot 280 milijonov evrov za nadomestila plač

Izdatki za tekoče vzdrževanje so bili v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 20,5 odstotka, izdatki za poplačilo domačih in tujih obresti pa za 12,8 odstotka. V okviru tekočih transferjev so bile subvencije za 32,6 odstotka nižje. Pri tem so 207,6 milijona evrov namenili za povračila nadomestila plače za začasno čakanje na delo, 44,1 milijona evrov za povračila nadomestila plače po odrejeni karanteni in 26,8 milijona evrov za delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa.

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo namenjeno 58,7 odstotka več. Za 9,8 odstotka so se povečali družinski prejemki in starševska nadomestila. Za 48,6 odstotka so bili večji transferji za zagotavljanje socialne varnosti. Drugi tekoči domači transferji so bili višji za 29 odstotkov. Transferji javnim zavodom so se povečali za 51,7 odstotka. V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 2,2 odstotka manj.

Izplačila naložbenih odhodkov in transferjev so se v polletju povečala za 29,4 odstotka. Največji delež teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, ti so bili višji za 31,4 odstotka. Za nakup opreme se je porabilo za 109 odstotkov več. Vplačila v proračun EU-ja so bila višja za 9,6 odstotka. Glavnina povišanja teh izdatkov se je nanašala na plačila sredstev v proračun EU-ja iz naslova bruto nacionalnega dohodka, ki so bila glede na isto obdobje lani višja za 18,6 odstotka.

Stanje dolga državnega proračuna se je med koncem maja in koncem junija povečalo za 138,4 milijona evrov oziroma za 0,3 odstotka bruto domačega proizvoda, na 36,501 milijarde evrov. Dolg se je zvišal zaradi izdaje zakladnih menic.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja so v prvi polovici leta znašali 10,378 milijarde evrov in so bili glede na isto obdobje lani višji za 18,7 odstotka. Skupni konsolidirani odhodki so se povečali za 12,2 odstotka, na 12,036 milijarde evrov, še izhaja iz julijskega pregleda javnofinančnih gibanj.