Cepivo CVnCoV je v tretji fazi preizkušanj doseglo samo 48-odstotno učinkovitost proti covidu-19 pri vseh starostnih skupinah. Pri CureVacu so se zato odločili, da se bodo raje osredinili na drugo cepivo, ki ga razvijajo skupaj z britanskim farmacevtskim velikanom GlaxoSmithKline (GSK), poroča Financial Times.

Uradne vloge za odobritev cepiva CVnCoV pri EMI sicer še niso niti vložili. CVnCoV je bil še vedno v tako imenovanem tekočem postopku odobritve, poroča nemška tiskovna agencija DPA. CureVac je domneval, da EMA odobritve ne bi izdala pred septembrom 2022, do takrat pa bi lahko razvili že omenjeno novo cepivo.

"Svetovni boj proti pandemiji se nadaljuje. Spremenile so se zahteve po učinkovitosti za spopad z virusom in pojavile so se nove različice," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal direktor CureVaca Franz-Werner Haas.

Dodal je, da bo podjetje uporabilo znanje, ki ga je dobilo pri prvem kandidatu za cepivo, in bo uporabilo vse svoje vire za napredno drugo generacijo cepiva.

CureVac in GSK bosta po poročanju Financial Timesa poskušala razviti cepivo, ki bo usmerjeno proti več različicam koronavirusa hkrati. Prizadevata si tudi za proizvodnjo enotnega cepiva proti covidu-19 in gripi. Njuno cepivo je v zgodnjih fazah testiranja na živalih pokazalo dobre rezultate, ustvarilo naj bi 10-krat več protiteles kot prvo cepivo.

Vodja za raziskave in razvoj cepiv pri GSK-ju Rino Rappouli je pozdravil odločitev, da se bo CureVac osredotočil na drugo generacijo cepiva mRNA.

EU s podjetjem sklenila pogodbo za 450 milijonov odmerkov

CureVac je sicer z Evropsko unijo vnaprej sklenil pogodbo za dobavo 450 milijonov odmerkov cepiva, ko bi dobilo odobritev EME. CureVac trdi, da bo zdaj ta pogodba prenehala veljati. Dodali so, da ostajajo v pogovorih z Evropsko komisijo o cepivu druge generacije.

CureVac so ustanovili pred 21 leti na temelju akademskega raziskovalnega projekta univerze v Tübingenu. Podjetje so ustanovili nemški biolog Ingmar Hoerr, ki velja za pionirja na področju tehnologije mRNA, francoski raziskovalec Steve Pascolo ter Florian von der Mülbe v sodelovanju z nemškima profesorjema Hansom-Georgom Rammenseejem in Güntherjem Jungom.