Ambiciozni Nuggetsi so v zadnjih treh sezonah dvakrat osvojili divizijo, imeli vedno izkupiček zmag krepko prek 60 odstotkov, dvakrat izpadli v drugem krogu končnice, v sezoni 2019/2020 pa se prebili do konferenčnega finala. Tudi letos imajo v Koloradu visoke cilje, poznavalci pa jim napovedujejo uvrstitev med četrtim in šestim mestom Zahodne konference.

V sezono vstopajo brez svojega drugega najboljšega košarkarja Jamala Murrayja, ki si je aprila strgal kolenske vezi. Kanadčan, ki je blestel ob omenjenem pohodu Denverja do finala Zahoda, bo še nekaj časa odsoten, tako da bo še več bremena moral prevzeti najboljši center v ligi, izjemni Jokić, od katerega se pričakuje, da bo še nadgradil MVP-predstave iz pretekle sezone. Poletje je posvetil pripravam na klubsko sezono, saj je zavrnil sodelovanje v srbski reprezentanci, ki je na domačem parketu v Beogradu neuspešno lovila olimpijsko vstopnico.

Sorodna novica Porzingisova sezona resnice in Kiddov X-faktor

Ob Jokiću glavna Porter in Gordon

Zasedba Michaela Malona je ostala praktično nespremenjena. Ob odsotnosti Murrayja bosta ob Jokerju iz Somborja glavna nosilca Michael Porter Jr. in Aaron Gordon, ki se je po marčevskem prihodu iz Orlanda dobro znašel v novi sredini kot nosilni krilni center. Medtem je že podaljšal pogodbo z Denverjem, prav tako je novo sodelovanje sklenil Porter, ki bo od sezone 2022/2023 ob Jokiću in Murrayju tretji košarkar Nuggetsov z maksimalno pogodbo.

Porter je bil tako kot Luka Dončić izbran na naboru leta 2018. Sprva je veljal za enega izmed kandidatov za prva mesta izbora, toda po težavah s poškodbami na univerzi Misouri je počasi izgubljal predvidene položaje na draftu. Denver je izbiral kot 14. in se je odločil za manjše tveganje, toda če bo krilni košarkar zdrav in bo tako lahko unovčil svoj potencial, je bila nagrada precej večja od tveganja. Na koncu se je koloradski franšizi poteza obrestovala, saj Porter igra vse bolje, ker gre za zelo nadarjenega igralca, pa ima še vedno ogromno prostora za napredek. Lani je že dosegal 19 točk na tekmo, letos pa je med glavnimi kandidati za igralca, ki bo v sezoni najbolj napredoval.

Močna konkurenca na položajih tri in štiri

Na zunanjih položajih bodo Murrayjevo odsotnost skušali nadomestiti Will Barton, Austin Rivers, Monte Morris in Facundo Campazzo, ki je po dobrih igrah v madridskem Realu upravičil tudi zaupanje v NBA-ju. Na položajih tri in štiri sta v prvi peterki nedotakljiva Porter in Gordon, njune glavne menjave pa Jeff Green, glavna poletna okrepitev Denverja, JaMychal Green in mladi Zeke Nnaji. Tu je potem še PJ Dozier. Prav na teh položajih je pri Nuggetsih konkurenca izjemno močna, kar onemogoča večjo minutažo Čančarju.

24-letni Koprčan je dobro izkoristil priložnost, ki jo je dobil na pripravljalnih tekmah, na katerih pa imajo seveda nosilci igre precej omejene minute. V pretekli sezoni je naredil korak naprej, v večini solidno izkoristil priložnosti, ki jih je dobil, a so bile te še vseeno redke. Nekoliko konkretnejšo minutažo mu je Malone namenil, ko je imel Denver nekaj težav s poškodbami, sicer pa še vedno ni v njegovi stalni rotaciji. Potem ko je kot novinec zbral le 14 nastopov, pa jih je v pretekli sezoni 41. Maja je proti Detroitu recimo igral celo 32 minut, dan predtem pa je proti Minnesoti dosegel osebni rekord v NBA-ju, ko je prispeval 14 točk.

Rad bi ostal v Denverju

203 centimetre visoki Primorec je dejal, da čuti, da mu trener vse bolj zaupa. Ob prihodu na priprave slovenske reprezentance je dodal, da si vseeno želi še naprej ostati v Ball Areni, čeprav za zdaj ni dobil konkretne vloge, ki bi jo po mnenju mnogih imel v drugih klubih, ki ne kotirajo tako visoko oziroma niso na njegovih igralnih položajih tako dobro pokriti. "V NBA-ju nikoli ne veš, kaj te čaka. Če se slučajno ne izide v Denverju, se bo morda kje drugje. Iskreno bi res rad ostal v Denverju. Ostal bi rad v tem pozitivnem in zmagovitem vzdušju. Rad bi torej svojo NBA-kariero potrdil v Denverju, v ekipi, ki je kandidat za naslov. To je moja glavna želja," je povedal Čančar.

Ob tem je pristavil, da upošteva nasvet, ki mu ga je dal Goran Dragić iz svojih izkušenj, naj ostane potrpežljiv in pripravljen, da v polni meri izkoristi priložnost, ko jo dobi. Zatem je poleti na olimpijski poti slovenske izbrane vrste, ko je prek Kaunasa prišla do Tokia in pod petimi krogi navdušila z igro ter uvrstitvijo v polfinale, odigral zelo dobro. Bil je nosilec Slovenije na položaju krilnega centra, kot vedno je dobro opravil svoje delo v obrambi in bil njen tretji strelec, ko je izza črte na primer metal 48-odstotno.

Dobra obramba in učinkovit met z razdalje

Dokazal je, da je igralec, ki je sposoben igrati na največjem košarkarskem odru in si tudi zasluži priložnost. Res je, da je konkurenca pri Denverju velika, tretja sezona, sploh ker se mu po njej izteče pogodba, pa je zanj prelomna in čas, da prodre v rotacijo Malona. V NBA-ju je že potrdil, da je dober obrambni košarkar, ko se je ob dani priložnosti uspešno kosal z igralci na položajih od tri do pet, ki jih je pokrival. Dober je bil tudi v boju z višjimi in močnejšimi nasprotniki. Še enkrat je to dokazal letos poleti v Tokiu in predtem v Kaunasu, ko je na primer odlično zaustavil Domantasa Sabonisa, ki je zaigral na All Star tekmi.

Čančar je kompleten košarkar, ki je poleg obrambe lahko učinkovit tudi ofenzivno. Do zdaj odstotek njegovega meta izza črte v NBA-ju ni bil visok, kar je posledica nekonstantnega igranja. V primeru kontinuiranih minut na vsaki tekmi bi zagotovo našel strelski ritem, kot ga je na primer na olimpijskih igrah, in bi se lahko uveljavil kot učinkovit strelec z razdalje. Tako bi lahko postal v slogu številnih košarkarjev v ligi na položajih tri in štiri koristen igralec v rotaciji, ki bi bil dober defenzivno, hkrati pa v napadu nevaren z razdalje. Če ne v Denverju, pa zagotovo v kakšni drugi sredini.