Vrtovec je v izjavi za medije v Novem mestu kot cilj naložbe omenil boljšo povezavo Bele krajine z Novim mestom in osrednjo Slovenijo. Izboljšati želijo tudi pretočnost prometa na tem območju, zlasti v času turistične sezone, je dodal. Pozval je k odgovornosti in se zavzel, da ne bi več prihajalo do zapletov. Ti sicer po njegovih besedah postopka ne morejo več preprečiti, lahko pa ga dodatno zavlečejo. Sicer pa si Vrtovec želi, da bi gradbeno dovoljenje čim prej postalo pravnomočno in bi lahko januarja ali februarja začeli graditi.

Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine Marka Gorjupa gre za težko pričakovan projekt, ki bo prispeval k razvoju gospodarstva v regiji in širše. Sodobna cestna povezava bo po njegovem vplivala tudi na odločanje podjetij, da ohranijo in širijo svojo dejavnost v regiji, ter da ne odhajajo drugam.

Za gospodarstvo Dolenjske in Bele krajine je zato nujno, da se začne gradnja hitre ceste, je dejal Gorjup in opozoril, da z gostim prometom ovirano tekoče dnevno oskrbovanje proizvodnje lahko določenim lokalnim podjetjem povzroči tudi do 50.000 evrov izgube na uro.

Sicer pa podjetja ob trasi južnega dela ceste tretje razvojne osi dnevno oskrbuje približno 1000 tovornih vozil, več tisoč zaposlenih pa se dnevno vozi po tamkajšnjih cestah. Ker je regijsko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno ‒ na tujih trgih je lani ustvarilo več kot štiri milijarde evrov prihodkov ‒, pa za njegov razvoj, rast in nadaljnje zagotavljanje delovnih mest čim prej potrebujejo kakovostno infrastrukturo, je še menil Gorjup.

Podobno je presodil tudi novomeški župan Gregor Macedoni. Kot je dejal, gre za izjemno pomemben projekt tako na regionalni kot državni ravni, za katerega so v Novem mestu, ki premore več kot 25.000 delovnih mest, v občino pa se vsakodnevno na delo pripelje do 13.000 ljudi, že pred leti vse dorekli.

Želi tudi, da bi vsi v regiji razumeli, kaj pomeni izgradnja dodatne prometne infrastrukture za Novo mesto, in da se ne bi vnovič pogovarjali o zadevah, o katerih so se "pogovarjali in zmenili leta 2012". Po njegovih besedah tudi ni mogoče mimo tega, kje so v 90. letih prejšnjega stoletja umestili novomeška cestna priključka in kje so v 70. letih rezervirali območje za to prometnico. "To so dejstva in tega danes ne moremo spreminjati," je še poudaril Macedoni.

Predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak je povedal, da je vrednost naložbe ocenjena na 102,5 milijona evrov, denar pa bo kot investitor zagotovil Dars. Da bi v času del okolje čim manj obremenili z izpusti, prahom in drugimi vplivi, so gradnjo nekoliko podaljšali, in sicer naj bi jo končali v štirih letih oz. 48 mesecih.

Kot novost je navedel, da novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka ob gradnji ne bodo popolnoma zaprli, ampak bo promet tam potekal omejeno in ob polovični cestni zapori. Gradbeno dovoljenje za odsek na tretji razvojni osi jug je ministrstvo za okolje in prostor izdalo Darsu 21. oktobra. Gre za pet kilometrov hitre ceste od novomeškega vzhodnega avtocestnega priključka do priključka za tovarno Revoz in hkrati novo novomeško vzhodno obvoznico.