Kako je videti odraščanje pod okupacijo? Palestinska civilnodružbena organizacija za varstvo pravic otrok Mednarodna zaščita za otroke v Palestini izpostavlja aretacije otrok, njihov pregon pred vojaškimi sodišči, mučenja, zlorabe, zapiranje v samice, ločevanje od staršev, pridržanja brez obtožb, seznam je dolg. Medtem ko izraelske sile na okupiranih Zahodnem bregu in Vzhodnem Jeruzalemu izvajajo vse to, pa v Gazi, na drugi strani Palestine, otroke ubijajo v zračnih napadih.

DCI-P deluje od leta 1991, Izrael pa se je 30 let pozneje, 22. oktobra letos, odločil to organizacijo in še pet drugih priznanih palestinskih civilnodružbenih organizacij za varstvo človekovih pravic označiti za teroristične. O tem, kako bo ta oznaka vplivala na njihovo delovanje, ali so lahko kot "teroristi" preganjani tudi posamezni zaposleni v teh organizacijah in, pomembneje, v kakšnih razmerah živijo palestinski otroci na ozemljih pod okupacijo, smo govorili z Ajedom Abujem Ektajšom, programskim direktorjem DCI-P-ja.

Minilo je nekaj več kot teden dni, odkar je Izrael vašo organizacijo označil za "teroristično". Je to že imelo kakšen vpliv na vaše delo? Je Izrael že izvedel kakšne operacije zoper DCI-P v zadnjih dneh?
Do zdaj še ni bilo konkretne uveljavitve te odločitve, a ne vemo, kdaj in kako se bo to zgodilo. Trenutno delamo naprej kot običajno.

Ukvarjate se z dokumentiranjem in razkrivanjem kršitev človekovih pravic otrok na zasedenih ozemljih. Kaj vaše delo obsega in na katerem delu zasedenih ozemelj delujete?
Delujemo na celotnem zasedenem ozemlju, na Zahodnem bregu vključno z Vzhodnim Jeruzalemom in v Gazi. DCI-P je delo začel leta 1991 kot organizacija za pravno pomoč in pravno zastopništvo otrok, ki se pojavijo pred izraelskim vojaškim pravnim sistemom. Po desetih letih tega dela smo ugotovili, da je skoraj nemogoče zagotavljati in varovati pravice palestinskih otrok na izraelskih sodiščih. Izraelska vojaška sodišča so namreč orodje za zatiranje in nadzor nad Palestinci, ki živijo na zasedenih ozemljih. Zato smo začeli dokumentirati izraelske kršitve pravic palestinskih otrok, predvsem njihove zlorabe in mučenja ter kršitve pravice otrok do življenja. Na ta način smo želeli zaščititi pravice otrok kot skupine, z našo prisotnostjo v izraelskem vojaškem pravnem sistemu pa smo skušali zastopati otroke kot posameznike. Z dokumentiranjem kršitev, ki smo jih zbrali bodisi prek naših raziskovalcev na terenu bodisi z našim delovanjem v izraelskem vojaškem pravnem sistemu, smo začeli opozarjati na te kršitve pravic palestinskih otrok, predvsem pravice do življenja in svobode. Nekaj let pozneje smo začeli palestinske otroke zastopati tudi pred palestinskimi sodišči, delamo pa tudi na ozaveščanju ljudi, ki se ukvarjajo z otroki, glede pravic otrok in človekovih pravic na splošno.

Glavni kontekst vašega delovanja je seveda izraelska okupacija palestinskih ozemelj. Kako to vpliva na otroke? Kako izgleda odraščanje pod okupacijo?
Menimo, da izraelska okupacija in prisotnost izraelskih naseljencev vplivata na skoraj vse pravice palestinskih otrok, zapisane v Konvenciji o otrokovih pravicah, na njihovo pravico do življenja, svobode, zdravja, šolanja, ustreznega življenjskega standarda. Ta konvencija določa, da so vse te pravice med seboj odvisne. Kršitev ene od teh pravic bo prizadela zagotavljanje ostalih pravic otrok. Te kršitve se razlikujejo od območja do območja. V Gazi recimo so vse te pravice kršene predvsem v vsakem izraelskem napadu. Po letu 2000 smo dokumentirali več kot 2200 ubitih palestinskih otrok. Večina jih je bila iz Gaze in ugotovili smo, da se izraelske kršitve ne končajo niti, ko izrael in oborožene skupine v Gazi dosežejo premirje.

Kaj so najpogostejše izraelske kršitve, o katerih govorite? Gre za aretacije in pridržanja?
Gre za aretacije, pridržanja, kršitve pravice do življenja in ustreznega življenjskega standarda. Izrael je recimo porušil domove veliko otrok, ki živijo v Vzhodnem Jeruzalemu, njihovo pravico do šolanja omejuje prisotnost izraelske vojske v palestinskih vaseh blizu izraelskih naselbin. Obenem je kršena tudi pravica otrok do zdravja, saj otroci v Gazi, ki trpijo za hudo boleznijo, ne morejo prosto oditi iz Gaze in poiskati primernega zdravljenja zunaj, razen če od izraelskih oblasti dobijo posebno dovoljenje, ki pa ga pogosto ne dobijo. Prizadeta je tudi njihova pravica do družine. Če je mama otroka iz Vzhodnega Jeruzalema, oče pa z Zahodnega brega, je prizadeta pravica do združitve družine. Če eden od staršev nima dovoljenja za prebivanje v Vzhodnem Jeruzalemu, je tam zelo težko prijaviti otroka.

Izrael za palestinske otroke izvaja tudi t. i. administrativna pridržanja (pridržanja, ki se lahko podaljšujejo v nedogled, ne da bi obtoženi sploh stopili pred sodnika ali celo vedeli, česa so obtoženi, op. a.), sodi jim na vojaških sodiščih. Obstaja kakšna razlika med izraelskim pridržanjem otroka in odraslega?
Rad bi poudaril, da Izrael uveljavlja dva različna pravna sistema na istem geografskem območju, za Palestince na zasedenih palestinskih ozemljih velja izraelski vojaški pravni red, za izraelske naseljence tam pa velja izraelski civilni pravni red. To velja tudi za otroke. Izrael vsako leto običajno aretira in na vojaških sodiščih preganja od 500 do 700 palestinskih otrok, nas pa kot organizacijo skrbi predvsem slabo ravnanje in mučenje palestinskih otrok med aretacijo, prevozom in zaslišanjem. Glavni namen te prakse je od otrok izsiliti priznanja. Do leta 2011 ni bilo vojaških sodišč za mladoletne. Zaradi vse številnejših mednarodnih kritik izraelske prakse do palestinskih otrok je Izrael nato vzpostavil vojaška sodišča za mladoletne. V zadnjih 10 letih pa smo ugotovili, da so ta sodišča kot druga vojaška sodišča. Na njih delujejo isti sodniki, ki uporabljajo isti pravni red, vse je enako. Med podaljšanjem pridržanja pa se otroci pojavijo na običajnih vojaških sodiščih, ne na tistih za mladoletne, to pa je najbolj občutljivo obdobje, ko se odloča, ali naj bo otrok še naprej zaprt ali pa naj se ga izpusti v zameno za varščino. Namen vojaških sodišč za mladoletne je tako zgolj omiliti mednarodno kritiko izraelske obravnave otrok. Vojaška sodišča za mladoletne predstavljajo le kozmetičen popravek izraelskega vojaškega pravnega reda. Skoraj vse dokaze proti otrokom pridobijo s silo, ko pa otroka ne morejo prisiliti k priznanju, pa zoper njega izdajo ukaz o administrativnem pridržanju. Od oktobra 2015 smo dokumentirali primere 42 palestinskih otrok, zoper katere je bil sprejet ukaz o administrativnem pridržanju.

Omenjali ste mučenje med zaslišanji. Kako je to videti?
Gre za slabo ravnanje in mučenje v fizični in psihični obliki. To pomeni pretepanje otrok in drugo fizično nasilje, otroke se sili, da dolgo sedijo ali stojijo v stresnem položaju, zapirajo jih v samice velikosti en krat dva metra, brez kakršnih koli stikov z ljudmi. Tako izvajajo psihični pritisk na otroke. V zadnjem obdobju opažamo, da se Izrael vse bolj zanaša na psihične metode izvajanja pritiska. Priznanja otrok zasliševalci izsilijo tako, da se otroci počutijo, kot da jim nihče ne more pomagati in da so prepuščeni popolnoma na milost in nemilost zasliševalcev. Zato otroci mislijo, da je zanje najboljše, da sodelujejo in priznajo vse, česar so obtoženi. Tudi posebni poročevalec ZN-a za mučenje pravi, da je zapiranje v samice oblika mučenja.

Imajo otroci, ki so pridržani in zasliševani, dostop do odvetnika in staršev?
Otroci praviloma imajo pravico do pravnega svetovanja pred zaslišanjem. To poteka po telefonu. Potem pa nimajo dostopa do odvetnika, prav tako med zaslišanjem družinski člani niso prisotni.

Kakšne posledice imajo ta pridržanja in zasliševanja za otroke?
Cel sistem je tako zasnovan, da psihično zlomi Palestince, ko gre za otroke, pa so učinki še hujši, kar je odvisno od starosti otroka v času aretacije, časa, ki ga preživi v zaporu, in metod, ki jih izraelske sile uporabijo zoper otroka. Čeprav se ne ukvarjamo z nudenjem psihološke pomoči, smo zaradi tega, kar opažamo, prepričani, da bo imela takšna izkušnja psihični učinek na vsakega otroka.

Ali otroke prav tako kot odrasle prepeljejo v zapore zunaj zasedenih ozemelj?
Da. Na zasedenih ozemljih ima Izrael le en zapor, Ofer, drugi pa so znotraj Izraela in otroke peljejo tja. Prevoz civilistov z zasedenih ozemelj na ozemlje okupatorja pa je vojni zločin. To ima tudi popolnoma praktične posledice, saj družinski člani ne morejo obiskovati otrok, saj potrebujejo za to posebno dovoljenje.

Kakšne izkušnje je imela vaša organizacija z izraelskimi oblastmi do zadnje oznake? Ste lahko opravljali svoje delo?
V izraelskem vojaškem pravnem sistemu ne delujemo kot organizacija, ampak tam naši odvetniki delujejo kot posamezniki, ki so člani palestinske odvetniške zbornice. V zadnjih letih smo sicer razkrili kampanje več izraelskih civilnodružbenih organizacij, ki so poskušale diskreditirati našo organizacijo in preprečiti njeno financiranje. Kontaktirali so vse organizacije, s katerimi sodelujemo, in naše donatorje in nas obrekovali. Te izraelske sionistične organizacije so tesno sodelovale z izraelskimi ministrstvi, kot sta ministrstvo za strateške zadeve ali zunanje zadeve. Izrael se je v zadnjih letih skušal ne pojavljati, skušal se je skriti za temi civilnodružbenimi organizacijami, da bi mednarodni skupnosti pokazal, da ne izvaja pritiska na palestinske civilnodružbene organizacije in organizacije za zaščito človekovih pravic. Ko pa nas nismo mogli utišati na ta način, je vstopilo ministrstvo za obrambo ter nas in druge organizacije razglasilo za teroristične organizacije.

Kakšne posledice bi takšna oznaka lahko imela za DCI-P? Izraelske sile so julija letos že izvedle racijo v vaših prostorih. Pričakujete še več tega ali še kaj hujšega?
Iskreno, ne vemo, kaj bo sledilo. Vse je mogoče. Morda Izrael zaradi pritiskov zaradi svoje odločitve v bližnji prihodnosti ne bo izvajal postopkov zoper te organizacije, a kdo ve, kaj vse lahko stori.

Izrael svojo odločitev utemeljuje z obtožbo, da ste povezani z Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine (PFLP). Kakšen je vaš odgovor na to trditev?
Vse te obtožbe so neutemeljene. Nobenih povezav ni med našo organizacijo in katero koli palestinsko politično stranko. DCI-P je neodvisna organizacija in v skladu s tem tudi delujemo. Če bi izraelske oblasti kakor koli sumile, da je kakšen od naših zaposlenih povezan s kakšno palestinsko politično stranko, kaj jim preprečuje, da njega ali njo aretirajo in mu sodijo? Če bi imeli kakršne koli dokaze, imajo na voljo veliko možnosti za ukrepanje. Ob tem mi delujemo že 30 let, obtožbe in kampanje zoper nas pa so se začele pred morda osmimi leti, v tem času pa nihče od naših zaposlenih ali članov uprave ni bil aretiran ali preganjan zaradi teh obtožb.

Se bojite, da bo ta oznaka vplivala na vaše financiranje in na financiranje preostalih petih organizacij?
Naši partnerji in donatorji zdaj zavračajo to odločitev, saj vsi verjamejo, da gre za lažne in neutemeljene obtožbe, a jasno je, da bo to obrekovanje vplivalo ne samo na financiranje organizacije, ampak na njeno splošno delovanje. Financiramo se predvsem s sredstvi iz tujine, od držav, organizacij, cerkva, sindikatov, in donatorji za zdaj napovedujejo, da bodo financiranje nadaljevali.

Glede na to, da je Izrael vašo organizacijo označil za teroristično, ali to pomeni, da ste v njegovih očeh tudi vi terorist? Vam grozi aretacija ali zapor zgolj zaradi tega, ker delate za DCI-P?
Načeloma da. Vse se lahko zgodi. Organizacijo lahko označijo kot teroristično, ne glede na to, ali je oznaka upravičena, in če bi aretirali mene, bi mi na vojaškem sodišču sodili zaradi tega, ker delam za teroristično organizacijo ali sem z njo povezan. Za zdaj zoper mene niso ukrepali, a verjetnost česa takšnega je velika.

Ker je Izrael prepovedal celo javno izražanje podpore za omenjenih šest organizacij, ali vam grozi pregon zgolj zato, ker z mediji govorite o svojem delu?
To bi jim lahko služilo kot dokaz zoper mene.

Delo vaše organizacije je pomemben vir podatkov za novinarje po svetu. Se bojite, da bi tuji mediji zaradi izraelske oznake začeli DCI-P obravnavati kot nelegitimno organizacijo in se zato nehali zanašati na vaše ugotovitve?
Niti ne. Za profesionalno novinarstvo so pomembni dokazi in preverjene informacije. Mi smo si vedno prizadevali pridobiti točne, verodostojne informacije. Kadar koli je obstajal dvom o kakšni informaciji, je nismo delili. Če smo menili, da očividci ali žrtve pretiravajo glede kakšnega incidenta, ki ga je zakrivil Izrael, te informacije nismo objavili. Naše ugotovitve skušamo vedno primerjati s podatki drugih organizacij in iščemo nasprotja ali luknje v zgodbah. Nikoli se ne zanesemo zgolj na medijska poročila o nekem dogodku. Naši terenski delavci obiščejo prizorišče dogodka, se pogovorijo z očividci in žrtvami, nato pa preverimo, ali obstajajo kakšne nedoslednosti. Šele nato podamo izjavo glede določenega incidenta. Trudimo se biti čim bolj natančni, saj menimo, da je verodostojnost naš kapital. Ob tem ne želimo dati kateri koli izraelski organizaciji, vladni ali civilnodružbeni, razloga, da nas napade zaradi informacij, ki jih delimo.

Se pri svojem delu ukvarjate le z izraelskimi kršitvami pravic otrok ali tudi s kršitvami, ki jih izvaja recimo palestinska samoupravna oblast ali kakšna od palestinskih političnih skupin?
Vse kršitve obravnavamo enako, ne glede na to, kdo je kršitelj. Za dobrobit palestinskih otrok so namreč odgovorne tako izraelske kot palestinske oblasti. A naše delo s palestinskimi oblastmi je drugačno. Dogaja se, da en dan vložimo pritožbo zoper palestinsko policijo, istega dne pa s policijo sodelujemo na področju izobraževanja glede pravic otrok.

Kakšen bi moral biti po vašem mnenju odziv mednarodne skupnosti na izraelsko oznako? Kaj pričakujete od EU-ja in posameznih držav članic?
Mislimo, da bi morale države to oznako zavrniti, saj bi morale imeti organizacije za zaščito človekovih pravic pravico do delovanja brez ustrahovanja, in to morajo zagotoviti ravno mednarodna skupnost, države, podpisnice konvencij o človekovih pravicah. Na razpolago imajo veliko orodij za izvajanje pritiska na Izrael, naj ta svojo odločitev prekliče.