Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta je posvaril pred zlomom zdravstva zaradi velikega porasta okuženih s koronavirusom in hospitaliziranih zaradi covida-19. Kot je povedal za TV Slovenija, maksimalna kapaciteta covidnih intenzivnih postelj v tokratnem valu epidemije znaša 191. Danes je zasedenih 159 intenzivnih postelj, torej le še 32 manj od limita.
"Ob trendu rasti nekako deset do 14 dni se nam lahko zgodi, da bo ogrožena oskrba nujnih zdravstvenih stanj. Pripravlja se tudi plan B. V tem tednu bomo z obiski po bolnišnicah oz. s pridobivanjem podatkov pridobili maksimalne kapacitete za navadne in intenzivne covidne paciente, ki so jih posamezne bolnišnice še zmožne zagotoviti do zloma. Zlom v bistvu pomeni, da bolnišnica ni sposobna več oskrbeti vseh nujnih pacientov, ki pridejo v njeno oskrbo," je povedal za TV Slovenija.
Nekatere druge EU-države so imele v preteklih mesecih zaradi velikega števila covidnih bolnikov podobne težave v svojih zdravstvenih sistemih. Češka je marca letos, ko je imela hospitaliziranih okoli 8500 bolnikov s covidom-19, od tega okoli 1800 v resnem stanju oz. so potrebovali pomoč ventilatorja, zaprosila bližnje države za pomoč pri obravnavi covidnih bolnikov. Nekaj bolnikov pa so, kot so poročali mediji, nato premestili na zdravljenje v Nemčijo, Poljsko in Švico. V drugem valu epidemije covida-19 močno prizadeta Nizozemska je prav tako svoje bolnike premestila v sosednjo Nemčijo.
Pomoč Romuniji prihaja iz celotne Evrope
Zadnji primer je Romunija, sicer druga najslabše precepljena država v EU-ju. Sredi oktobra je aktiviral EU mehanizem na področju civilne zaščitne, ki sodi pod okrilje slovenskega evropskega komisarja Janeza Lenarčiča. Kot je konec prejšnjega meseca poročal STA, so v Romunijo že prispele zdravstvene ekipe iz Danske, Poljske in Moldavije.
Tako iz strateške rezerve medicinske opreme rescEU kot tudi od drugih držav je Romunija dobila koncentratorje kisika, več deset tisoč odmerkov monoklonskih protiteles, naprave za spremljanje delovanja srca, medicinske ventilatorje … Več deset covidnih bolnikov so že morali poslati na zdravljenje na Madžarsko, Poljsko in v Avstrijo.
Ali bo Slovenija naslednja EU-država, ki bo za pomoč zaprosila druge države?
Ali obstaja tudi takšen načrt, nam na ministrstvu za zdravje (še) niso pojasnili.
Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta pa je za MMC pojasnil, da še ni bila sprejeta odločitev, da bi slovenske covidne bolnike zaradi pomanjkanja kadra in preobremenjenosti bolnišnic zdravili tudi v tujini, "se pa razmišlja tudi o tem".
Kaj pa prihod tujih zdravstvenih delavcev? "Dogovora ni. Dejstvo pa je, da so postopki zaposlitev tujcev pri nas dolgi. Da bi morali takim osebam hkrati ponuditi stanovanja, možnost namestitve celotne družine. V primeru prihodov iz držav nekdanje Jugoslavije obstaja bojazen, da bi kaj hitro od nas odšli naprej, kjer je plačilo veliko boljše (npr. Avstrija, Nemčija …)," je na vprašanje, ali ostaja kakšen dogovor oz. možnost, da bi Slovenija zaprosila druge države morda za pomoč v negovalnem kadru. Opreme in zdravil ima Slovenija, kot pojasnjuje, dovolj.
Najustreznejši scenarij za preprečitev zloma zdravstva, če bo rast hospitalizacij še naprej naraščala, pa je po njegovem mnenju popolno 14-dnevno zaprtje.
Maksimum 1200 navadnih covidnih postelj
Slovenija ima trenutno 590 razpoložljivih postelj na navadnih covidnih oddelkih in 178 razpoložljivih postelj na intenzivnih oddelkih. Medtem ko je najvišja zasedenost intenzivnih enot omejena na 191 postelj, pa je, kot pravi Carotta, maksimalna zasedenost navadnih covidnih postelj enaka spomladanskemu valu, se pravi okrog 1200.
Tudi UKC Ljubljana na robu zmogljivosti
UKC Ljubljana zaradi povečanega sprejema covidnih bolnikov opozarja, da se bliža robu svojih zmogljivosti. Bolj kot bolniških postelj jim še vedno primanjkuje kadra. "Situacija je resnično zaostrena, bližamo se robu zmožnosti. Ne toliko zaradi prostih postelj kot zaradi kadra," je opozoril v. d. direktorja UKC-ja Ljubljana Jože Golobič.
Strokovna direktorica UKC-ja Ljubljana Jadranka Buturović Ponikvar je ob tem pojasnila, da ima naša največja bolnišnica na kirurški, interni in nevrološki kliniki skupaj pripravljenih 70 intenzivnih postelj za zdravljenje bolnikov brez covida-19, ki jih ohranjajo tudi v času epidemije.
Ob tem je ocenila, da je zelo verjetno, da se bo število covidnih bolnikov še povečalo, kar bo pomenilo dodatne obremenitve za infekcijsko kliniko in diagnostično-terapevtski servis (DTS). "Takega pritiska nismo pričakovali, vendar druge izbire, kot da se z njim spopademo, nimamo," je še pojasnila in poudarila pomen delovanja centra za transplantacijo, ki edini v državi deluje v UKC-ju Ljubljana: "Moramo ga ohraniti do zadnjega diha."
Strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko je opozoril na pomanjkanje kadra, zlasti medicinskih sester na intenzivnih oddelkih. Na kliniki po njegovih besedah zato že od 28. septembra skorajda ne izvajajo elektivnih operacij. "V prvem valu, ko smo prerazporedili naše intenzivne zaposlene na covidne oddelke, smo lahko s 65 odstotkov kapacitet operirali vse nujne paciente, otroke, rakaste … Zdaj potrebujemo za to že skoraj 90 odstotkov kapacitet," je opisal razliko med prvim valom epidemije covida-19 in zdajšnjo situacijo. Samo na kirurški kliniki so ostali brez 200 zdravstvenih delavcev od skupno 1200.
Obiski so po novem v UKC-ju Ljubljana omejeni na eno zdravo osebo, ki lahko posameznega bolnika obišče za največ 15 minut. Pri tem mora biti bolnik na zdravljenju v kliničnem centru vsaj teden dni, je pojasnil Golobič.
Obiski pa so po nespremenjenem režimu še vedno dovoljeni za starše otrok in kritično bolnih, po predhodnem posvetu in dovoljenju oddelčnega zdravnika.
V UKC-ju Ljubljana so trenutno hospitalizirani 204 covidni bolniki, od tega 144 na t. i. navadnih oddelkih in 60 na oddelkih intenzivne nege.
Zaposleni na Golniku so preobremenjeni
Na kliniki Golnik so, kot je poročal Radio Slovenija, za covidne bolnike, ki potrebujejo intenzivno nego, že odprli nov oddelek.
Obravnave in preglede nenujnih pacientov so začasno ustavili. Ob tem zagotavljajo, da obravnava bolnikov s pljučnim rakom in drugimi resnimi bolezenskimi stanji ter akutnimi boleznimi ne bo motena.
"Na intenzivnem oddelku imamo na voljo še tri postelje, bodo pa verjetno hitro zasedene. Treba je vedeti, da porast hospitalizacij oz. hospitalizacij na intenzivni negi nekoliko zaostaja za dnevnimi testi, za od pet do sedem dni, tako da pričakujemo pritok teh novoodkritih bolnikov v bolnišnico konec tega tedna," je pojasnil direktor Golnika Aleš Rozman, ki je še pojasnil, da kadrovsko za zdaj še zmorejo, zaposleni pa so preobremenjeni.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje