Predlog spremenjenega odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 za letošnje leto določa dovoljeno zgornjo mejo izdatkov za državni proračun pri 14,99 milijarde evrov. Ob izboljševanju gospodarskih razmer vlada pričakuje višje prilive, proračunski primanjkljaj naj bi se namreč znižal z zdaj načrtovanega 8,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na 7,9 odstotka BDP-ja.

Po pojasnilih finančnega ministra Andreja Širclja so spremembe potrebne, ker sta bila po potrditvi proračuna za letos v DZ-ju novembra lani sprejeta še dva zakona, povezana z ukrepi za lajšanje posledic covida-19 in dodatnimi ukrepi za podporo okrevanju. Kot je pojasnil na seji odbora, je Slovenija letos za koronske ukrepe izplačala 2,5 milijarde evrov, do konca leta bo za to namenila okoli pet odstotkov BDP-ja.

"Predlog sprememb okvira vsebuje številne elemente neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so uveljavljene izjemne okoliščine, kar je le deloma opravičljivo z negotovostmi glede epidemije," je stališče fiskalnega sveta glede danes obravnavanega dokumenta na seji strnil njegov predsednik Davorin Kračun. "Ocenjujemo, da je sprememba predlaganega okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2021 osnovana na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta," je poudaril.

"Vsakič, ko Davorin Kračun poda oceno, je zadeva bolj skrb vzbujajoča," je dejal poslanec Jože Lenart (LMŠ). Primožu Sitarju (Levica) je iz "pavšalnega pregleda" razvidno, da gre za dvig, "ki je potreben predvsem zaradi nenadzorovane rasti dodatkov zdravnikov, policistov in uradnikov ... z najvišjimi plačami". Poudaril je, da gre za že tretje povišanje zgornje meje proračunskih izdatkov za letos, pri čemer pa vlada ni pripravila rebalansa letošnjega proračuna. "Po zadnji spremembi odloka sta bila sprejeta še dva zakona, ki sta povezana z ukrepi za lajšanje posledic epidemije," je razlog za vnovičen dvig meje izdatkov ponovil Jožef Horvat (NSi).

Ukrepi po njegovem mnenju učinkujejo, je pa bila, kot je dodal, gotovo tudi kakšna napaka: "Vsi vemo, da smo jih na hitro sprejemali zato, ker nismo imeli časa, le virus ga je imel na pretek." Težko je poslušati, da je vlada celo zdravniškemu osebju neupravičeno delila neke dodatke. "In govoriti to danes, ko ljudje v zdravstvenih ustanovah dobesedno pregorevajo," je bil kritičen Horvat.

Tudi Alenka Bratušek (SAB) je poudarila, da že več dni poslušamo, kako so bolnišnice tik pred tem, da ne bodo mogle zdraviti vseh, ki bi to potrebovali. "Naše zdravstvo je tik pred kolapsom in v takšnem stanju so tudi naše javne finance," je posvarila.

Šircelj se je strinjal, da je treba imeti fiskalni okvir in fiskalno pravilo, da se zagotovi čim bolj realno srednjeročno načrtovanje, "vendar smo že skoraj leto in tri četrt v obdobju izjemnih okoliščin". Kot je poudaril, odhodkov in prihodkov ni mogoče načrtovati s takšno gotovostjo kot takrat, ko so razmere normalne.

Marko Pogačnik (SDS) je poudaril, da stanje v javnih financah ni tako katastrofalno, kot poudarjajo nekateri, in da gre za rezultat epidemije. Prepričan je, da je zaradi nje zadolžena večina držav na svetu.

Zavrnjen predlog novele Levice o zviševanju prispevne stopnje za delodajalce

Odlok je odbor potrdil z 11 glasovi za in sedmimi proti. So pa z osmimi glasovi proti in štirimi za zavrnili predlog novele zakona o prispevkih za socialno varnost, ki so ga pripravili v Levici. Po pojasnilih Mihe Kordiša so predlagali, da bi se prispevna stopnja za delodajalce od leta 2023 v štiriletnem obdobju postopno dvignila na 12,05 odstotka, s čimer bi zagotovili dodatne vire za pokojninsko blagajno.

Izvirni greh luknje v pokojninski blagajni po Kordiševih besedah sega v leto 1996, ko je vlada Janeza Drnovška prispevno stopnjo za delodajalce znižala s 15,5 na 8,85 odstotka, kar je po njegovem mnenju ustvarilo dodatno krivico, saj je prispevna stopnja za delavce ostala na enaki ravni. "Razumemo, da smo se na tej točki znašli v nekem gospodarskem in socialnem krču, zato predloga ne mečemo na plan v času krize. Z njim čakamo na leto 2023, ko bo po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj BDP realno narasel za 3,3 odstotka," je dodal Kordišev strankarski kolega Primož Siter.

Predsednik odbora Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a je spomnil, da so člani o podobnem zakonu razpravljali že junija, ko so ga zavrnili. "Jaz sem takrat glasoval za in tudi danes bom. Marca letos smo dobili izjemno hud opomin delodajalcev, naj se ne igramo s takimi zadevami, da je treba zakon zavrniti, ker je v državi 89.000 brezposelnih in grozi naraščanje števila teh, oktobra, torej šest mesecev in pol pozneje, pa so v pismu ta odstavek izpustili," je dejal. To je po Polnarjevih besedah tudi logično, saj je bilo septembra brezposelnih 66.000 ljudi, s čimer se je napoved delodajalcev po njegovih besedah pokazala kot popolnoma neustrezna.

Polnar je še pojasnil, da je bilo kompenziranje znižanja prispevne stopnje delodajalcev leta 1996 predvideno z zakonom o davku na izplačane plače, kar se je tudi delalo nekaj časa, na začetku leta 2009 pa je bil ta zakon ukinjen. "Do revežev, do tistih na robu družbe moramo biti izredno rahločutni, ne smemo jih imeti, da na njihov račun dobivamo politične točke," je poudaril Horvat. Po njegovih besedah smo Slovenci rekorderji v Evropi, ker relativno pozno vstopamo na trg dela, z njega pa se zelo hitro umikamo.

Predlog Levice je bil nesprejemljiv tudi za LMŠ. Kot je dejal Jože Lenart, še nista minili niti dve leti od tega, ko je DZ dvignil minimalno plačo. "Četudi so na mestu opozorila o nizkih pokojninah in nezadostnih virih pokojninske blagajne, naj spomnim na belo knjigo o pokojninah, kjer je natančna analiza vzdržnosti pokojninske blagajne in smer mogoče rešitve," pa je dejala Monika Gregorčič (SMC). V knjigi je po njenih besedah predlagano celo zniževanje prispevne stopnje zavarovancem in širitev zavarovalnih osnov, od katerih se pokojninski prispevki plačujejo.

Bratušek in Matjaž Han (SD) pa sta poudarila, da zaradi zakona, ki ga predlaga Levica, upokojenci ne bodo imeli več denarja. "Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa, da toliko sredstev, kolikor jih v pokojninski blagajni zmanjka, zagotovi državni proračun. Lahko se pogovarjamo tudi o takšnih rešitvah, kot jih predlaga Levica, a je treba stvari pogledati kompleksneje," je poudarila Bratušek.

Na seji so potrdili še novelo zakona o trošarinah, ki je po besedah državne sekretarke na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek potrebna predvsem zaradi uskladitev z evropskima direktivama, ki določa splošni režim za trošarino oz. spreminja direktivo o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače.