Proračunska poraba bo tako za 580 milijonov evrov nižja kot prihodnje leto, ko so še načrtovani ukrepi za obvladovanje epidemije, prihodki pa bodo višji. Pri tem je vlada izhajala iz napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, ki Sloveniji čez dve leti napovedujejo umiritev gospodarske rasti na 3,3 odstotka.

Medtem ko so preostala delovna telesa že preučila predlog tako sprememb proračuna za leto 2022 kot tudi proračuna za leto 2023, pa je odbor za finance vzel pod drobnogled le zadnjega. Rok za vlaganje dopolnil k predlogu proračuna za prihodnje leto se namreč še ni iztekel. Šircelj je povedal, da obravnavani dokument predstavlja odziv na izstop iz zaostrenih razmer, ki so zaznamovale leti 2020 in 2021, hkrati pa je usmerjen naprej v okrevanje in krepitev odpornosti gospodarstva.

Napovedal je okrepitev investicij, leta 2023 bo zanje namenjenih 2,23 milijarde evrov. Poudaril je naložbe na področju prometne infrastrukture, zdravstva, socialnega varstva, šolstva, obrambe in okolja ter dodal, da bodo vsi ukrepi podprti s sredstvi EU-ja iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Šircelj je napovedal postopno uravnoteženje državnega proračuna – z načrtovanih 4,6 odstotka BDP-ja v letu 2022 naj bi se proračunski primanjkljaj leto pozneje znižal na 2,6 odstotka BDP-ja –, nasprotno se je Jože Lenart (LMŠ) zbal, da primanjkljaja ne bomo uspeli prav kmalu odpraviti. "Če bi šlo vse po optimističnem scenariju, lahko šele leta 2029 ali 2030 znova pridemo do uravnoteženega proračuna," je dejal.

Spomnil je tudi na ugotovitve fiskalnega sveta, da vlada precenjuje odhodke za volilno leto 2022, za leto 2023 pa so podcenjeni in ne upoštevajo vrste zakonskih obveznosti. To se mu zdi neodgovorno. Predvsem pa je Lenart opozoril na visok dolg države. "Jaz trdim, da dolg raste," je odvrnil na Šircljevo napoved, da se bo dolg v prihodnjih letih zniževal. Izraženo v deležu BDP-ja bo dolg res padal, a v nominalnih vrednostih milijarde rastejo, je opozoril.

Pomisleke glede načrtovanega zadolževanja je imel tudi Marko Bandelli (SAB). "Štiri milijarde evrov je predvidena zadolžitev leta 2023, nimam besed," je dejal. Že do konca leta 2021 bo naša država zadolžena za 40 milijard evrov, kar se mu ne zdi vzdržno. "Imam občutek, da vlada ne ve, kaj dela," je dejal.

Po drugi strani je Dušan Verbič (SMC) zanikal, da bi se Slovenija brezglavo zadolževala. "Smo v zlati sredini zadolženih držav znotraj EU-ja," je dejal in dodal, da so ocene mednarodnih institucij in finančnih trgov za Slovenijo ugodne, kar se mu zdi ključno.

In medtem ko je Verbič menil, da je treba izkoristiti trenutno ugodne razmere za zadolževanje, je Matjaž Han (SD) opozoril, da ne vemo, pod kakšnimi pogoji se bo lahko Slovenija zadolževala v letu 2023. "Proračun za leto 2023 je nevaren, ker nimamo vseh predpostavk in ne vemo, kakšne bodo razmere na finančnih trgih," je dejal.

Načrtovana sredstva za investicije se zdijo Hanu absolutno previsoka. Primanjkuje namreč delovne sile, cene pa se zvišujejo, saj gradbena podjetja ne kandidirajo na razpisih, ker imajo preveč dela. "A razumem predvolilne zgodbe," je dodal.

Poslanci in poslanke skupine so do izteka roka, 18. oktobra, k predlogu proračuna za leto 2023 vložili sedem dopolnil. Do vseh se je na današnji seji opredelil odbor za finance kot matično delovno telo in ni nobenega podprl.

Zdaj bo morala vlada na osnovi pripomb poslancev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj ter realizacije državnega proračuna za tekoče leto pripraviti dopolnjen predlog proračuna za leto 2023, nato pa ga bo potrjeval DZ skupaj s spremembami proračuna za leto 2022, kar se bo predvidoma zgodilo na redni novembrski seji.

Predlog obeh proračunov spremljajo še spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do leta 2022. Ta zvišuje najvišjo dovoljeno mejo odhodkov vseh štirih blagajn javnega financiranja v obeh prihodnjih dveh letih, člani odbora pa so ga potrdili z enim glasom proti.