Imamo rekordno število dnevnih okužb, projekcija skupine z Instituta Jožef Stefan pa kaže, da bodo kapacitete na oddelkih za intenzivno nego kmalu zapolnjene. Takrat bo treba pomoči potrebne voziti v bolnišnice v tujino, če bo to mogoče, ali pa se bodo morali zdravniki odločati, kdo bo priklopljen na ventilator in kdo bo ostal brez njega. Tako kot se je lani dogajalo v Bergamu. IJS tudi napoveduje, da bodo številke naraščale vsaj do konca meseca, v tem času pa bo umrlo od 400 do 450 covidnih bolnikov. Vlada bo v četrtek sprejemala dodatne omejitvene ukrepe, predlog zanje je pripravila strokovna svetovalna skupina. Nekaj pojasnil o tem je v Odmevih TV Slovenija podala vodja skupine Mateja Logar. Spraševala je voditeljica oddaje Rosvita Pesek.
Ob takih projekcijah širjenja virusa, o katerih je govoril doktor Cizelj, ob vseh svarilih, ki jih slišimo, se seveda vsi sprašujemo, zakaj strokovna komisija ni potegnila ročne zavore in vladi dejansko predlagala najbolj restriktivnih stvari, vključno z zaprtjem države? Zakaj ne?
Veliko je bilo že včeraj govora o tem, ali smo predlagali ali nismo. Skupina se je vsekakor pogovarjala tudi o možnosti zaprtja. Nekako v skupini menimo, da se strinjamo z zaprtjem države, če gre tukaj za popolno zaprtje, takšno, kot je bilo lani marca oziroma aprila. Ne pa, da zapiramo samo posamezne segmente, ker smo tukaj mnenja, da takšno segmentno zapiranje ne vpliva tako dobro kot celostno zaprtje. Seveda pa takšno celostno zaprtje mora sprejeti vlada. To je odločitev vlade, ne strokovne skupine. Menimo tudi, da so ljudje, ki so ravnali odgovorno, ki so se cepili, ki upoštevajo vse ukrepe, na ta način dodatno nekako kaznovani. Medtem ko tisti, ki ne upoštevajo ukrepov, ki so proti cepljenju, jih ne bodo upoštevali niti z lockdownom, in tukaj je velika verjetnost, da se bodo okužbe še vedno širile prav zaradi teh ljudi. Tukaj si moramo naliti čistega vina, se vprašati, kdo je naredil dovolj za to, da se okužbe ne širijo, da smo ljudje zaščiteni. Vsekakor smo trenutno zaradi odnosa do cepljenja, zaradi odnosa do zaščitnih ukrepov v situaciji, v kateri smo. Epidemija ni samo težava zdravstva, epidemija je težava celotne družbe. Zdravstvo je samo tisto, ki blaži posledice, ki nastanejo zaradi zdravstvenih težav. Žal je v Sloveniji stanje v zdravstvu takšno, da je število intenzivnih postelj oziroma osebja, ki skrbi za te bolnike na intenzivnih posteljah, omejena, in zaradi tega so potrebni številni ukrepi. Žal vse opozarjanje, vsi nasveti, ki smo jih v zadnjih dveh mesecih večkrat poudarjali, pa že od poletja poudarjali pomen sistema PCT, v naši družbi niso naleteli na odobravanje oziroma je sledilo izigravanje tega sistema in posledice tega so danes vidne.
Vrnila bom vprašanje. Prav vse to, kar ste vi govorili, sem vam hotela ponuditi kot iztočnico. Kopirale so se kode, delile iste kode, PCT se ni dosledno preverjal. Ampak vendarle, tudi če poslušamo vaše kolege, tiste, ki se ukvarjajo s posteljami, zdravnike in tako naprej, dobimo občutek, da se del vaših kolegov, medicinskega osebja, zelo močno nagiba k zaprtju. Vemo, da bo o tem odločila vlada, a bom vprašala še enkrat, zakaj strokovna komisija tega predloga jasno ni dala: predlagamo zaprtje v imenu medicinske stroke.
Strokovna skupina se strinja z zaprtjem, če gre za celostno zaprtje. Nekako je bilo povedano, da to ne pride v poštev. Zato smo predlagali ukrepe, za katere mislimo, da so izvedljivi, in da če bi se upoštevali v takšni obliki, kot so svetovani, bi prinesli podobne zadeve kot nekompletno zaprtje.
Stroka je ves čas opozarjala, da cepiva niso 100-odstotna. Zadnji podatki kažejo, da je približno tretjina okuženih cepljena z vsemi odmerki. Zato vas sprašujem, ali bi bilo smiselno testirati tudi cepljene.
Cepljene osebe je vsekakor smiselno testirati takrat, ko imajo znake okužbe. Ni pa tukaj smiselno testiranje cepljenih oseb, ki so brez simptomov. Tukaj ne bomo dokazali virusa. Zaradi tega je takšno testiranje popolnoma nepotrebno in tudi nikjer drugje, v nobeni drugi državi, kjer imajo visoko precepljenost, se za te ukrepe dodatnega testiranja cepljenih ne odločajo. Ker to pravzaprav ne bo prineslo dodatnih uspehov. Pomembno pa je seveda, da se vsi cepljeni tega zavedamo, da čeprav smo cepljeni, lahko tudi zbolimo in da se pri res minimalnih znakih, slabem počutju samoosamimo ter se seveda dogovorimo za čimprejšnje testiranje.
Govorimo o prebolevnikih. Doktorica Tatjana Avšič Zupanc pravi, da prebolevnost ne pomeni trajne imunosti, trajne imunosti ne pozna noben respiratorni virus. Glede na to, da se velikokrat vaše ugotovitve dopolnjujejo, koliko časa je pravzaprav prebolevnik varen pred virusom in ali bi tudi tukaj bilo treba kaj narediti?
Tudi tukaj ni absolutne varnosti. Imamo kar nekaj oseb, ki so popolnoma zdrave, brez imunskih motenj, pa so se manj kot šest mesecev po okužbi s SARS-CoV-2 znova okužile, obakrat z blagimi težavami. Ob tem, ko so drugič zbolele, so imele visoko koncentracijo protiteles v krvi, tako da nam tudi koncentracija protiteles, ki jo komercialno določamo, ničesar ne pove o naši zaščiti. Podatki se seveda zbirajo in na osnovi tega se sprejemajo tudi odločitve. Ravno pred kratkim je bila objavljena raziskava v Združenih državah, kjer so ugotavljali – v nasprotju z dosedanjimi raziskavami – da pa imajo prebolevniki pravzaprav znotraj šestih mesecev bistveno večjo možnost, da se znova okužijo in zbolijo za covidom-19, kot cepljeni.
V oddaji sta sodelovala tudi Tomaž Vovko z ljubljanske infekcijske klinike in Leon Cizelj z IJS-ja, celoten pogovor v videoposnetku:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje