"Tudi ta posnetek dokazuje, da je prvi posnetek, objavljen 18. 10. v isti oddaji, zlepljenka," se je na objavo daljšega posnetka pogovora s predsednikom uprave DZS-ja Bojanom Petanom odzval takratni gospodarski in aktualni okoljski minister Andrej Vizjak. Dejal je, da so bili delčki iz pogovora uporabljeni tudi v prvih posnetkih, ki jih je sredi oktobra predvajala televizija POP TV, a da so bili postavljeni v kontekst, s katerim so skušali prikazati, da je rekel, "da je glupo plačevati davke". To je Vizjak na tiskovni konferenci znova odločno zanikal.

"Ker očitno na davčnem področju ta zadeva ne drži in ne stoji več, ker je bila zlepljena, prirejena z namenom moje diskreditacije, je objavljen celoten posnetek, kar pozdravljam. Po moji oceni je avtentičen," je dejal minister. Vizjak je sicer interes za objavo izsekov posnetkov pogovora s Petanom pripisal t. i. smetarskemu lobiju, saj meni, da jim je s svojimi dejanji v napoto. Dejal je sicer, da je tudi šestminutni posnetek vzet iz konteksta in da bi bilo prav, da bi poslušali celoten pogovor. Napovedal je, da bo zadevo lahko podrobneje pojasnil na napovedani interpelaciji, odstopiti pa ne namerava.

"Česar se je dotaknil Petan, je rezultiralo v katastrofo za davkoplačevalce"

Minister je sicer natančneje popisal tudi ozadje posnetkov oz. dogajanje okoli Term Čatež. Najprej je poudaril, da je bil korporacijski model leta 2007 drugačen in da se je v 14 letih spremenil. "Takratnih posredovanj državnih funkcionarjev v primeru upravljanja družb ne smemo enačiti z današnjo zakonsko ureditvijo," je dejal. Kot zatrjuje, je želel v pogovoru sicer preprečiti izčrpavanje Term Čatež in prevzem podjetja s strani družb, ki jih je obvladoval in še danes obvladuje Bojan Petan. Kot je spomnil, je bila lastniška struktura podjetja pred prevzemom v prvi polovici leta 2006 s približno 35 odstotki v korist države oz. delničarjev v njeni (ne)posredni lasti, Petan pa je prek družb DZS, Dnevnik, TZS in drugih obvladoval 30-odstotno lastništvo.

Sorodna novica Objavljen daljši posnetek dogovarjanja glede prevzema Term Čatež

Zgodba se je po Vizjakovih besedah v korist Petana prevesila v prvi polovici leta 2006, ko je investicijska družba Maksima ID v lasti tedaj državnega NLB-ja prodala 9,88-odstotni delež v Termah Čatež zasebni Faktor banki. Ta "ključni delež" je "zamenjal kar nekaj slamnatih lastnikov" in je ob asistenci predstavnikov NLB-ja Marjana Kramarja in Mateja Narata ter podjetnikov Boška Šrota, ki je omenjen v posnetkih, Bogdana Pušnika in drugih, pristal v rokah Petanovih družb. Ta poteza vodilnih v NLB-ju je Petanu omogočila prevzem Term Čatež in je vodila v veliko oškodovanje državnega premoženja, je prepričan minister.

Petanov prevzem Term Čatež, ki se je nadaljeval v prvi polovici leta 2008, je šel po navedbah ministra na škodo družbe in posledično tudi državnih lastnikov. "Bojan Petan je s sredstvi družbe Term Čatež odkupil deleže odvisnih družb Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož po takrat visokem tečaju 300 evrov za delnico. Jaz sem to v tem pogovoru označil kot glupo, ne samo kot glupo, ampak kot negospodarno, škodljivo in za tem stojim tudi danes. In številke o poslovanju Term Čatež takrat in danes to več kot dokazujejo," je dejal na novinarski konferenci. Kot je še poudaril minister, pa je davkoplačevalce veliko stalo tudi reševanje skupine DZS. Upniki so na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesli 137 milijonov dolga skupine DZS s 100-odstotnim diskontom, leta 2017 pa je bil ta dolg prodan zasebnim investitorjem v skladu York za 67 milijonov evrov.

"Vse, česar se je v tem obdobju dotaknil Bojan Petan, je rezultiralo v katastrofo, ko govorimo o žepu davkoplačevalcev, ki so oziroma smo vse te njegove rabote drago plačali. Ocenjujem, da skupno okoli 200 milijonov evrov v tem obdobju. Terme Čatež od leta 2007 naprej niso izplačevale ne dobička ne ničesar, Bojan Petan pa je kot direktor prejemal približno 450 tisoč evrov letne bruto plače. Tu je njegov motiv po obvladovanju te skupine. Ni pa služil samo on, temveč tudi njegovi ožji družinski člani, ki so vsi zaposleni v tej hobotnici," je dejal Vizjak.

Danes so Terme Čatež po besedah ministra "izčrpano podjetje". Potem ko so imele leta 2007 41,6 milijona evrov prihodkov, so jih imele v predcovidnem letu 2019 29 milijonov evrov, lani pa le še 18,7 milijona evrov.

Vizjak vzrok za diskreditacije vidi v rušenju projektov ministrstva

Dodal je, da je njegov edini greh, da se je leta 2007 zavedel njegovega poslanstva in ga želel preprečiti v korist države in državnih lastnikov v takratnih Termah Čatež. "Želel sem to preprečiti in se dogovoriti z njim, da do tega ne pride – da je glupo, da je nesprejemljivo, neracionalno izčrpavati Terme Čatež za njegove lastne prevzemne ambicije, kar je potem tudi naredil," je dejal.

"To je moj greh, zato danes gledam te lepljenke, ki seveda niso namenjene razčiščevanju situacije v takratnih Termah čatež. Namenjene so moji diskreditaciji, zaradi nekaterih projektov, ki jih danes peljemo na ministrstvu, zlasti zakona o varstvu okolja. Upam, da ga bo vlada v teh dneh dokončno potrdila in dokončno naredila red v t. i. smetarski mafiji," je dejal Vizjak.

Minister je sicer dejal tudi, da je bilo v zaupnem pogovoru s Petanom izrečeno tudi marsikaj neprimernega, in da izjavo glede sodstva obžaluje. Na posnetku je namreč slišati, kako je dejal, da bodo "kakšnemu sodniku jajca strli". Na opombo novinarke, da za takšno izjavo opravičilo ne zadostuje, je ponovil, da je šlo za zaupen in neformalen pogovor, kjer človek marsikaj izreče, da se je opravičil že večkrat. "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen," je dodal.