Zdravstveni sistem je tik pred zlomom, opozarjajo v bolnišnicah, število zasedenih postelj na oddelkih za intenzivno terapijo je doseglo zgornjo mejo, ključna težava pa je pomanjkanje zdravstvenih delavcev, zlasti medicinskih sester, ki so uposobljene za nego bolnikov na intenzivnem zdravljenju.

V primerjavi s prejšnjimi valovi covida-19 je namreč veliko medicinskih sester opustilo to delo, nov kader pa iščejo zaman. Kot je v sredo navedel strokovni direktor kirurške klinike Matjaž Veselko, so ostali brez 200 zdravstvenih delavcev od skupno 1200. "V prvem valu, ko smo prerazporedili naše intenzivne zaposlene na covidne oddelke, smo lahko s 65 odstotki kapacitet operirali vse nujne paciente, otroke, rakaste … Zdaj potrebujemo za to že skoraj 90 odstotkov kapacitet," je Veselko v sredo opisal razliko med prvim valom epidemije covida-19 in zdajšnjim položajem.

Kako v takih razmerah delajo, je v pogovoru s Katarino Golob Veselič v Prvem dnevniku opisala glavna sestra na infekcíjski kliniki v Ljubljani Jolanda Munih.

Vsak dan so zasedene tako rekoč vse razpoložljive zmogljivosti

"V Kliničnem centru Ljubljana smo imeli danes zjutraj 203 covidpozitivne bolnike, od tega 61 na intenzivni terapiji in 41 bolnikov umetno ventiliranih, torej na ntenzivni terapiji najvišje stopnje, kjer potrebujejo za oskrbo teh bolnikov tudi najbolj usposobljen kader," je navedla in dodala, da imajo dnevno zasedene tako rekoč vse razpoložljive zmogljivosti, ki so jih namenili za covidne bolnike, s tem da iščejo iz ure v uro možnosti za odpiranje dodatnih postelj in zagotavljanje dodatnih kapacitet.

Sorodna novica V sredo potrjenih rekordnih 4511 okužb, umrlo devet bolnikov

Kot je razložila Munih, vsak dan sprejmejo 20 bolnikov in jih približno prav toliko odpustijo. Bolniki na prosto posteljo čakajo v prostorih urgentnih ambulant in izolirnih sob, ki delujejo v okviru urgentnih centrov, je opisala trenutno stanje in dodala: "V celotnem kliničnem centru ta trenutek z veliko zaskrbljenostjo gledamo naraščanje števila pozitivnih bolnikov, naraščanje števila bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo, praktično celoten klinični center se je reorganiziral in prilagodil vso dejavnost potrebam oskrbe bolnikov s covidom."

Primanjkuje osebja zdravstvene nege, pa tudi zdravnikov in drugega kadra

"Največji problem nam ta trenutek predstavlja kader, predvsem osebje zdravstvene nege, v zadnjih dneh tudi že vidimo, da nam primanjkuje zdravnikov in drugega osebja. Obremenitve na teh enotah so zelo velike," je opozorila in dodala, "Zato, da lahko danes oskrbujemo toliko bolnikov s covidom, je bilo treba prerazporediti večje število kadra in s tem smo se seveda okrnili ekipe na vseh drugih enotah kliničnega centra."

In kaj to pomeni? "To pomeni, da vsi delamo na nekih maksimalnih še mogočih zmogljivostih. Osebje dela prek polnega delovnega časa, v preteklem mesecu so ljudje imeli po 40, 60, nekateri več kot 100 nadur. Razporede praktično prilagajamo iz ure v uro, kar je seveda zelo naporno za zaposlene, za njihovo zasebno življenje, kot tudi za vodje, ki to koordiniramo in pripravljamo," je še razložila glavna sestra na ljubljanski infekcíjski kliniki.

Sorodna novica Zdravstvu grozi zlom: Kam s covidnimi bolniki, ko bo zmanjkalo postelj?

Da so razmere izjemno resne, je v sredo v Odmevih poudarila tudi vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Mateja Logar: "Žal je v Sloveniji stanje v zdravstvu takšno, da je število intenzivnih postelj oziroma osebja, ki skrbi za te bolnike na intenzivnih posteljah, omejeno, in zato so potrebni številni ukrepi."

Koordinator covidnih bolnišničnih postelj Robert Carotta je za MMC v sredo pojasnil, da še ni bila sprejeta odločitev, da bi slovenske covidne bolnike zaradi pomanjkanja kadra in preobremenjenosti bolnišnic zdravili tudi v tujini, "se pa razmišlja tudi o tem".

Sežanska bolnišnica z novim testirnim mestom za okužbe

Pred bolnišnico v Sežani so postavili nov mobilni kontejner, ki bo namenjen za testiranje na okužbe z novim koronavirusom. Kot je za STA povedala direktorica Silvana Šonc, v bolnišnici eno testirno mesto že imajo, novo pa bo namenjeno temu, da v bolnišnico ne bi zanesli okužb.

Na covidnem oddelku sežanske bolnišnice imajo trenutno 22 postelj, ki so skorajda v celoti zapolnjene, saj je prosta le še ena. Za širitev covidnega oddelka pa skorajda ni možnosti, saj jim tako kot drugje v Sloveniji primanjkuje negovalnega osebja.

Sicer pa je četrti val hudi prizadel primorsko-notranjsko regijo, je za STA povedal poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite (CZ) za Notranjsko Sandi Curk. Največ okužb na število prebivalcev trenutno beležijo v občinah Cerknica, Ilirska Bistrica in Bloke.

Trenutne razmere opisuje kot izredno zaskrbljujoče, stanje je najslabše v epidemiji doslej, krivulja aktivno okuženih pa še kar raste, čeprav je cepiv dovolj. Okužbe so razpršene, njihov vir pa v veliki meri druženja, je še povedal Curk.

Zavzema se, da bi tudi v prihodnje ostalo odprto gospodarstvo in izobraževalne ustanove, močno pa bi omejil družabne dogodke.

Curk je povedal še, da so v štabu CZ v tem četrtem valu epidemije zaznali veliko medsebojno solidarnost. Veliko sosedov in znancev je namreč priskočilo na pomoč pri oskrbi bolnih in osamljenih prebivalcev regije, ki jih oskrbujejo z nujnimi izdelki.