Na pobudo več gospodarskih subjektov je Ustavno sodišče RS presojalo 4. točko prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki pooblašča vlado, da zaradi preprečitve vnosa določene nalezljive bolezni v državo ali njene razširitve v državi prepove oziroma omeji promet s posameznimi vrstami blaga in izdelkov. Pod drobnogled pa so vzeli tudi odlok vlade, ki je bil sprejet na podlagi navedene zakonske določbe zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije covida-19, ki je začasno prepovedoval ponujanje in prodajanje blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. Odlok je sprejela vlada 15. marca 2020, veljati pa je začel naslednji dan, pri čemer je bil že večkrat spremenjen in dopolnjen.

Zaradi neustavnosti dela ZNB-ja je neustaven tudi celoten Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki ga je po mnenju sodnikov treba razveljaviti.

Ustavno sodišče je po poročanju portala 24ur odločbo sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Dunja Jadek Pensa ter sodnika Rajko Knez in Marko Šorli. Sodnik Knez je dal tudi odklonilno ločeno mnenje.

Pobudniki ustavne presoje so zakonski ureditvi med drugim očitali, da vladi podeljuje pooblastilo, da po lastni presoji, brez kakršnih koli zakonskih omejitev in meril, izvirno odloča o omejevanju pravic posameznikov. Ustavno sodišče je te očitke presojalo z vidika 49. in 74. člena Ustave, ki zagotavljata svobodo dela oziroma svobodno gospodarsko pobudo, v povezavi z načelom legalitete iz drugega odstavka 120. člena Ustave, ki zahteva, da izvršilna oblast deluje na podlagi in v okviru zakona.

Izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki so stvar zakonodajne veje oblasti

Ustavno sodišče je, kot so danes zapisali v sporočilu za javnost, opozorilo na svojo dosedanjo presojo, po kateri izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki spadajo na področje zakonodajnega urejanja. Kadar zakonodajalec izvršilno oblast pooblasti za izdajo podzakonskega predpisa, mora v temelju sam urediti vsebino, ki naj bo predmet predpisa, ter določiti okvire in usmeritve za podrobnejše podzakonsko urejanje.

Ustavno sodišče je poudarilo, da je zahteva po določnosti zakonske podlage še posebej stroga, kadar gre za omejevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Splošni akt, s katerim se neposredno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov, je lahko le zakon.

Ko gre za urejanje svobode dela in svobodne gospodarske pobude zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, po mnenju ustavnega sodišča sicer ni v neskladju z ustavo, če zakonodajalec zaradi učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter izvrševanja pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz ustave, izjemoma prepusti izvršilni oblasti predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo nedoločenega števila gospodarskih subjektov. Vendar pa morajo biti v zakonu določena ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana zakonska ureditev tej ustavni zahtevi ne zadošča, saj vladi prepušča, da po lastnem preudarku določa trajanje omejitev in prepovedi, s katerimi se posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo gospodarskih subjektov. Ob tem pa zakon tudi ne določa varoval, ki bi omejila prosto presojo vlade, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih. Ob tem je sodišče presodilo tudi, da zakon o nalezljivih boleznih ne daje podlage za sprejemanje ukrepov na področju ponujanja storitev, temveč le za blago (in izdelke).

Ustavno sodišče je v pretekli odločbi sicer že ugotovilo, da sta tudi 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena ZNB-ja v neskladju z ustavo.

Pobudniki ob delni skepsi zadovoljni z odločitvijo sodišča

Pobudniki ustavne presoje so po prvem pregledu objavljene odločbe – ta jim sicer še ni bila vročena – z odločitvijo ustavnega sodišča zadovoljni. "Smo pa rahlo zadržani do naložene odprave neskladja, saj je imela Republika Slovenija v času od vložitve pobude do izdaje te odločbe možnost to neskladje opraviti, zato smo tudi skeptični, da bo do tega prišlo v določenem roku za odpravo," je pisno sporočil odvetnik Roman Završek iz Odvetniške družbe Završek & Šnajder, ki zastopa pobudnike ustavne presoje.

Jih pa veseli, da je bilo s to odločbo odločeno o pomembnem ustavnopravnem vprašanju glede hierarhije pravnih aktov in njihove ustavne skladnosti, načinu njihovega sprejemanja in predvsem trajanju ukrepov. Torej o vprašanjih, ki so, kot je zapisal Završek, znova aktualna zaradi slabšanja splošne zdravstvene situacije in morebitnih ponavljajočih se ravnanj vlade pri uvajanju morebitnih znova zaostrenih ukrepov, ki bi jih lahko sprejela vlada v trenutnih razmerah ob isti pravni podlagi, saj sodišče neustavnih določb in odlokov ni razveljavilo, kar omogoča še vedno postopanje na enak način.

"Pričakovali smo, da bo ustavno sodišče vendarle določilo prehodno ureditev, ki bi bila v korist vsem v Republiki Sloveniji," je še zapisal Završek in dodal, da se bodo o nadaljnjih korakih odločili po podrobni proučitvi odločbe in posvetu s strankami.

Obrtniki: Škode za nazaj nam ne morejo povrniti

"Za nazaj nam škode ne morejo vrniti. Časa, zdravja, strank, denarja nam ne morejo vrniti," je v odzivu za STA dejala predsednica sekcije kozmetikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Petra Mrhar, ki se sprašuje, ali bo kdo za to odgovarjal in nosil posledice. Meni pa, da je tisti, ki je te odloke sprejemal, verjetno izobražen in plačan za to, da sprejme odloke, ki so po pravilih zakona in ustave.

Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS-ju Blaž Cvar pa se boji, da se bo neustavnost nadaljevala in da bodo še naprej brez zakonske podlage omejeni pri svojem poslovanju. Odločbo ustavnega sodišča sicer še proučujejo, trenutno edini mogoči učinek pa vidi v tem, da če se je komu v času spornega odloka izrekla globa in je ni plačal, da bo morda lahko globa razveljavljena.