V Cankarjevem domu so ob tej obletnici pripravili cikel Skrivnost Dostojevski, v katerega so povezali več dogodkov. V tem okviru sta se že zvrstila filmski program ter gledališka uprizoritev Idiota v postavitvi ruskega režiserja Vasilija Senjina in izvedbi Hrvaškega narodnega gledališča iz Zagreba.
Napovedana uprizoritev predstave BANKET. Črna oda sedanjosti, ki bi morala biti 11. in 12. novembra, je zaradi poškodbe v ansamblu odpovedana. Uprizorjena bo v nadomestnem terminu.
Predstava je sicer nastala po motivih romana Dostojevskega Dvojnik, ki jo režira Tatjana Peršuh, dopolnjuje pa glasba Roberta Schumanna.
Žanrsko se Banket predstavlja kot pavlihijada – komedija s tragičnim podtonom, burleska, ki neprestano preigrava starodavno dvojnost smešnega in nelagodnega. V vlogah protagonistov – Junaka in Pianista – nastopata Sebastjan Starič in Nejc Lavrenčič. Junak in Pianist sta, kot piše v opisu predstave, komična v svoji resnobnosti, tragična v prebliskih duhovitosti, nora v lastni modrosti in dosledna v svojih napakah, ki niso odklon, ampak pravilo.
Predstava je nastala v produkciji Zavoda za sodobno umetniško prakso in teorijo 0.1 ter v koprodukciji s Cankarjevim domom in Radiem Študent. Pod dramaturgijo interdisciplinarne uprizoritve se podpisuje Boštjan Narat, za kostume je poskrbel Timotej Rosc, za sceno Damir Leventić.
V Cankarjevem domu je še do nedelje na ogled razstava Temnejša je noč, svetlejše so zvezde, ki prikazuje naslovnice njegovih del, izbrane citate iz njegovih dnevnikov in besedil ter razmišljanja prevajalcev in urednikov. Za januar 2022 pa napovedujejo gostovanje ruske literarne zgodovinarke, poznavalke življenja in dela Dostojevskega Ljudmile Ivanove Saraskine.
Ars: prvo javno predvajanje radijske igre Bratov Karamazovih
Tretji program Radia Slovenija, Ars, pa v Domu Ivana Cankarja na Vrhniki in v radijskem prenosu napoveduje prvo javno predvajanje radijske igre Jožeta Valentiča po Bratih Karamazovih in pogovor s prevajalcem Borutom Kraševcem.
Slovanska knjižnica pa je medtem zaradi negotovih razmer Noč in dan z Dostojevskim, ki so ju načrtovali 12. in 13. novembra, prestavila na prihodnje leto, predvidoma na pomlad 2022.
Dostojevskega se spominjajo tudi po svetu
Kot piše na portalu Fundacije Ruski mir, v Indiji in Barceloni z razstavami, na univerzi v Buenos Airesu z maratonskim branjem njegovih del, v Srbiji z Dnevi ruske kulture. Mednarodno združenje Dostojevski pa je ob tej priložnosti načrtovalo simpozij na Japonskem, a so ga zaradi trenutnih razmer prestavili na prihodnje leto.
Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881) se je v literarno zgodovino zapisal kot raziskovalec zapletene človeške duše. Stroka ga je označila za enega vodilnih predstavnikov psihološkega realizma v 19. stoletju. V svojem obsežnem literarnem opusu se je namreč bolj kot opisovanju zunanje stvarnosti posvetil analizi človeka v političnem, družbenem in duhovnem okolju takrat že razkrajajočega se ruskega imperija ter se ukvarjal s psihološkimi, filozofskimi in religioznimi vprašanji.
Njegova romaneskna dela so sprva večinoma izhajala v obliki časopisnega podlistka. Prevedli so jih v številne jezike, po njih pa so nastale tudi gledališke in filmske priredbe. Med najbolj znanimi so romani Zločin in kazen, Idiot, Besi in Bratje Karamazovi, vsi so dostopni tudi v slovenščini v prevodih Vladimirja Levstika, Janka Modra, Draga Bajta in Boruta Kraševca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje