Ekonomist Mojmir Mrak je v četrtek opozoril, da bo imela Slovenija glede na napovedi Evropske komisije v bistvu največji t. i. strukturni primanjkljaj med državami članicami Evropske unije. Kar naj bi pomenilo, da Slovenija gospodarsko rast dosega z relativno večjim zadolževanjem kot druge EU države.

Finančni minister Andrej Šircelj je v Odmevih zavrnil te očitke in opozoril, da obstaja kar osem različnih metod za merjenje strukturnega primanjkljaja.

"Strukturni primanjkljaj je primanjkljaj, iz katerega se izločijo enkratni vplivi oziroma ciklični vplivi. Ta strukturni primanjkljaj se meri z različnimi metodami proizvodno vrzeljo. Osem jih je na razpolago. Precej netransparentna je celotna zadeva. Zaradi tega se je Evropska komisija oziroma na Ecofinu (Svet EU za ekonomske in finančne zadeve o. p.) smo se odločili, da bo treba seveda tovrstne metodologije narediti bolj transparentno. Res pa je, da je ta strukturni primanjkljaj med višjimi. To ni samo rezultat tega leta ali pa teh let. Izhaja še iz preteklosti," je dejal finančni minister in dodal, da bodo strukturni primanjkljaj reševali tako, da bodo naredili določene reforme, ki so sicer že predvidene v načrtu za okrevanje.

Osnutka proračunov sta bila v preteklosti deležna ostrih kritik fiskalnega sveta. Primanjkljaj je še vedno visok. Kljub gospodarski rasti pa so tveganja velika, tudi denimo zaradi zakona o dohodnini, ki bo zmanjšal proračunske prihodke.

Vendar Šircelj na te kritike odgovarja, da se je Slovenija manj zadolžila od povprečja evroobmočja, "kar z drugimi besedami pomeni, da je ta zadolžitev vzdržna." "Poleg tega gre ta zadolžitev v smeri zmanjševanja glede na BDP proti 76 odstotkom BDP-ja. S tega zornega kota je trend popolnoma pravilen. Res pa je, da smo se zadolžili, tako kot vse države. Zadolžili smo se za to, da krijemo odhodke za zdravje ljudi in za to, da imamo čim manj smrtnih žrtev. To se pravi, mi se nismo zadolžili zaradi samega zadolževanja, ampak zaradi tega, da rešujemo zdravje in življenj ljudi," je poudaril.

Na pristojnem odboru DZ-ja za finance pa je bil minister Šircelj med drugim deležen kritik, da so projekcije gospodarske rasti lahko nerealne, glede na višanja cen energentov, povečevanje obrestnih mer …

"Vse projekcije so projekcije. So ocene in imamo projekcije Evropske komisije, IMF-a, Umarja in proračun temelji na teh projekcijah. Mislim, da so vse projekcije toliko podobne, da ocenjujejo nadpovprečno gospodarsko rast in podpovprečno nezaposlenost in izredno hiter odboj od krize, kar pomeni, da so bili ti ukrepi, ki smo jih sprejeli za ohranitev delovnih mest in ohranitev podjetij, pravi oziroma pravilno ciljani," še na kritike odgovarja Šircelj.

Glede očitkov, da je v času zdravstvene krize delež naložb v zdravstvo, skupno naj bi šlo za 400 milijonov evrov, prenizek, še posebej glede na precejšnje povečanje vojaškega proračuna, je finančni minister poudaril, da so v času Janševe vlade uvedli tudi srednjeročno in dolgoročno načrtovanje proračuna in sprejeli določeno zakonodajo, ki določa naložbe v določene dejavnosti, tudi v zdravstvo, tudi za skrb za starejše, dolgoročno oziroma petletno obdobje.

"S tem imamo seveda veliko več manevrskega prostora in za načrtovanje veliko večjo varnost in predvidljivost financ, tako da je teh 400 milijonov mišljenih verjetno za eno leto, potem se bo pa to nadaljevalo in te naložbe znašajo okoli dve milijardi v naslednjih petih, šestih letih. Torej, če je to zdaj premalo, še nikoli ni bilo investiranja v zdravstvo, kot zdaj še nikoli toliko v domove in skrb za starejše ljudi kot doslej. Na eni strani je prevelik primanjkljaj, na drugi strani je premalo odhodkov za zdravstvo. Skratka tukaj velja neka dvojnost in jaz mislim, da smo popolnoma na pravi poti, da zagotovimo stabilne javne finance," je še pojasnil.

Sicer pa minister Šircelj ne pričakuje težav pri sprejemanju proračunov: "Mi imamo proračun za leto 2022. Če ne bo sprejet ali če se bo kar koli zgodilo, bo pač veljal ta proračun, ki velja. Ne bo nobenih dvanajstin, ne bo nobenih dram. Skratka nič posebnega se ne bo zgodilo, pač ta popravek ne bo sprejet. Zaradi tega bodo ravno tako zagotovljene stabilne javne finance, saj proračun imamo."