Covid-19 se letošnjo jesen intenzivno širi med otroško populacijo. Kot je navedel Pokorn, je bilo po podatkih NIJZ-ja lansko jesen, torej od 1. septembra do konca decembra 2020, pri otrocih potrjenih nekaj več kot 4000 okužb z novim koronavirusom. Letošnjo jesen je ta številka bistveno višja, saj je bilo pri mlajših od 18 let že do sredine novembra potrjenih več kot 30.000 okužb. Letos tako lahko med mlajšo populacijo pričakujemo kar desetkrat več okužb kot lani. "V posameznih starostnih skupinah se je okužila že več kot desetina otrok," dodaja Pokorn.

Otroci, ki so zboleli za covidom-19, prihajajo v bolnišnico z različnimi bolezenskimi stanji. "Na pediatrični kliniki smo imeli hospitaliziranih več kot 80 otrok z dokazano covidno okužbo. Na infekcijski kliniki je bilo po podatkih, ki so mi jih posredovali, hospitaliziranih še več otrok. Osem otrok s potrjeno covidno okužbo smo imeli hospitaliziranih tudi v enoti za intenzivno terapijo. Dejansko vidimo, da koronavirus tudi otroško populacijo lahko smrtno ogrozi oziroma povzroči zdravstvene težave," je dejal Pokorn.

Matjana Koren Golja, glavna medicinska sestra kliničnega oddelka intenzivne terapije otrok, je povedala, da so obravnavali deset klinično ogroženih otrok, med njimi novorojenčka. Trenutno imajo hospitalizirano deklico s covidom, ki pa se ji stanje izboljšuje.

Pokorn: Varnostni profil cepiva je dober, prav tako učinkovitost

"EMA je novembra dala odobritev za uporabo cepiva pri otrocih v starostni skupini 5 do 11 let. Raziskava, v katero je bilo vključenih več kot 1000 otrok, ki so prejeli tretjinski odmerek cepiva, je pokazala, da je cepivo, kar zadeva imunski odziv, primerljivo kot pri mladih odraslih, ki so bili cepljeni s trikrat večjim odmerkom. Tudi varnostni profil cepiva je bil dober. Če primerjamo starostno skupino od 12 do 15 let in skupino od 5 do 11 let, je bilo pogostih neželenih učinkov, kot so lokalne reakcije, utrujenost in bolečine v mišicah, v mlajši skupini od 5 do 11 let manj kot v skupini od 12 do 15 let," je pojasnil Pokorn.

Odpornost, ki jo manjši odmerek cepiva vzbudi, je zadostna in se je ob opazovanju otrok po koncu cepljenja izkazala kot učinkovita. Rezultate so primerjali s skupino otrok, ki je bila cepljena s placebom, v katerem je bila fiziološka raztopina. Izkazalo se je, da je bila učinkovitost cepiva nekaj več kot 90-odstotna.

"Na podlagi podatkov iz drugih držav in poznavajoč bolezenska stanja, ki jih lahko covid pri otrocih povzroči, zavedajoč se nekaterih osnovnih bolezni, pri katerih bi pričakoval hujši potek koronavirusnih okužb, zagotovo priporočamo cepljenje otrok v starostni skupini od 5 do 11 let." Pokorn je še posebej pozval, naj se cepijo otroci, ki imajo osnovne bolezni, prirojene srčne napake, nevrološka stanja, stanja z okrnjeno imunostjo in otroke z občutno čezmerno težo. "Ta zdravstvena stanja tudi po podatkih iz literature, ki jih je vedno več, pripomorejo k večji verjetnosti, da bo otrok v hujši obliki preboleval koronavirusno okužbo."

Kot je dodal Pokorn, ima cepljeni otrok manjšo verjetnost, da se bo okužil ali prenesel okužbo na svoje sošolce in vrstnike ali na svoje domače. "Sam osebno zadržkov glede cepljenja nimam in upam, da bomo na pediatrični kliniki lahko še prihodnji teden začeli cepiti otroke v starostni skupini od 5 do 11 let."

Cepljenje otrok naj bi steklo po 20. decembru

Glede na napovedi o dobavah cepiva se cepljenje otrok sicer v prihodnjem tednu najverjetneje še ne bo začelo. Kot so za STA pojasnili na NIJZ-ju, bodo prilagojeni odmerki Pfizerjevega cepiva proti covidu-19, ki bodo namenjeni cepljenju otrok, v Slovenijo predvidoma prispeli 20. decembra.

Priporočilo glede cepljenja otrok bo po napovedi zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja pred začetkom podala tudi združena pediatrična stroka v navezi s posvetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ-ju. Skupnega sestanka po informacijah STA-ja na to temo še ni bilo, je pa predviden.

Avtoimunski sindrom pogosto prizadene športno dejavne otroke

Predstojnik službe za alergologijo in revmatologijo in klinično imunologijo UKC-ja Ljubljana Tadej Avčin je na novinarski konferenci povedal, da novi koronavirus povzroča dve skupini bolezenskih stanj, eno so akutne težave, ki so povezane s svežo okužbo, druga pa so avtoimunski zapleti in zapleti, ki nastanejo zaradi čezmernega vnetja, ko virusa ni več v telesu.

Pri otrocih so akutni zapleti, ko je virus še živ v telesu, redki. Otroci imajo zelo dober, buren imunski odziv, ki je sposoben zelo naglo omejiti širjenje virusa v telesu. Eden od tisoč otrok pa ne zna tega burnega imunskega odziva ustaviti. Čezmeren imunski odziv se nadaljuje, čeprav je virus že zdavnaj eliminiran in ga ni več. Zato se ti zapleti pojavijo vsaj dva tedna po stiku z virusom. "Eden od tisoč otrok bo dobil avtoimunske zaplete. To je bistveno večje število kot pri odraslih," je poudaril Avčin. Kot je dodal, je na ljubljanski pediatrični kliniki trenutno 49 evidentiranih otrok z avtoimunskim sindromom, trenutno se zdravijo štirje otroci.

"Novembra smo videli razširjen spekter avtoimunskih stanj. Bilo je pet izoliranih mikrokarditisov po okužbi z novim koronavirusom. Od prej poznamo tudi covidni vaskulitis, vnetje žil in nekatera redka nevrološka stanja," je povedal Avčin in dodal, da je pri avtoimunskem sindromu najpogostejša prizadetost srca, lahko pa so prizadeti nekateri drugi organi.

Najmlajši otrok z avtoimunskim sindromom je bil star 4,5 meseca, najstarejši pa 18 let. Letos novembra pa opažajo, da so bolniki nekoliko starejši kot v lanskem valu, vsak drugi hospitalizirani otrok pa je bil zelo aktiven športnik. "Ne vemo, ali je to povezava, vendar so bili to zdravi otroci in niso imeli kroničnih bolezni, zaradi katerih bi imeli ta avtoimunski odziv," je še dodal.