V začetku decembra sta Zdravko Počivalšek in Alojz Kovšca združila svoji stranki SMC in GAS v novo stranko Konkretno. Pretekli teden sta Uroš Macerl in Urša Zgojznik napovedala ustanovitev nove zelene stranke Vesna. V torek je Mateja Udovč, poslanka SMC-ja, prestopila v neparlamentarno stranko Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec. Danes je skupino nepovezanih poslancev zapustil Branislav Rajić in se pridružil stranki SAB. Do volitev je še 139 dni, uradna predvolilna kampanja se bo začela mesec dni pred volitvami, a predvolilno dogajanje je že v polnem razmahu.

Prestope poslancev v druge stranke lahko razumemo kot prerazporejanje človeških virov pred parlamentarnimi volitvami, prestop Branislava Raića in Mateje Udovč komentira Miro Haček s Fakultete za družbene vede. "Slovenska politična zgodovina nas uči, da se v zadnjih mesecih pred volitvami zgodijo premiki poslancev v druge poslanske skupine, še zlasti, ko gre za poslance, ki trenutno niso v nobeni poslanski skupini ali so člani poslanske skupine stranke, ki ji grozi, da se ji ne bo uspelo ponovno uvrstiti v parlament."

Sorodna novica V SAB prestopil nepovezani poslanec Branislav Rajić

Rajić kot nepovezani poslanec ne bi mogel nastopiti na parlamentarnih volitvah. "Slovenski volilni sistem je žal takšen, da so samostojni nastopi posameznikov na volitvah povsem nemogoči, saj ni nobene možnosti, da bi se kandidat na tak način uvrstil v parlament." Nepovezani poslanci se tako običajno pridružijo stranki, v kateri imajo najboljšo možnost za ponovno izvolitev v parlament. To največkrat pomeni, da se pred prestopom dogovorijo za kandidaturo v volilnem okraju, v katerem so izvoljivi, je jasen Haček. "Pridružiš se tistim, ki te bodo uvrstili na volilno listo, na kateri boš uvrščen na zgodovinsko pogojeno izvoljiv okraj. Znano je namreč, na katerih območjih imajo določene stranke več podpore. To je politična kalkulacija, ki je povsem legitimna," pojasni Haček.

Da so prestopi poslancev pred volitvami običajno vezani na kandidature v izvoljivem volilnem okraju, meni tudi Tanja Starič, voditeljica in politična komentatorka na RTV Slovenija. "Očitno je Rajić presodil, da je ta hip bolj perspektivno, da se priključi SAB-u. Hkrati zadnje ankete SAB-u kažejo vzpon. Ne gre za prvo med strankami KUL-a, a ker ji trend kaže navzgor, je stranka perspektivna," zato Starič Rajićev prestop razume kot logično izbiro. "Že od vsega začetka je bilo jasno, da bodo poslanci, ki so odšli iz SMC-ja, in so dokaj aktivni, načrtovali svojo politično pot naprej. Pričakovalo se je, da bodo vsi trije prestopili v eno od strank KUL-a ali osnovali svojo stranko. A kaže, da se je skupina razdelila," doda Starič.

V skupini Nepovezanih poslancev so zdaj ostali le še trije: Janja Sluga in Igor Zorčič, ki sta zapustila SMC, ter Jurij Lep, ki je izstopil iz DeSUS-a. Trije poslanci predstavljajo minimum za obstoj poslanske skupine. Če odide še kateri od njih, bo poslanska skupina razpadla, preostala poslanca se bosta pridružila Mateji Udovč, ki je z izstopom iz SMC-ja postala samostojna poslanka.

Pogovori o sodelovanju Goloba, Vesela in Zorčiča

Ob tem Haček in Starič opozorita na ambicije Zorčiča po ustanovitvi nove stranke. Haček spomni, da se je nekaj časa govorilo o navezi Igor Zorčič – Tomaž Vesel. "Če se bo ustanovila še ena sredinska stranka, katere glavna obraza bosta Robert Golob in Tomaž Vesel, se bodo razmerja še dodatno premešala, saj bi se lahko zgodili še dodatni prestopi poslancev v zunajparlamentarno stranko ali listo," meni Haček.

Starič dodaja, da ni več nobena skrivnost, da Zorčič ustanavlja svojo stranko oziroma se dogovarja za novo stranko. Pogovori pa naj bi potekali tudi z Veselom in Golobom. "Robert Golob napoveduje stranko oziroma gibanje, ki ne bo ne levo ne desno ne sredinsko," gre za zgodbo, ki naj ne bi bila del KUL-a, pojasnjuje Starič. "Zato je logično, da se Zorčič dogovarja z Golobom. S strankami KUL-a je pogovore končal, in kot je znano, se niso dogovorili, da bi nastopili skupaj." Ali se bo Zorčič pridružil Golobu, ni znano, veliko bo odvisno pogojev, ki jih bosta postavila drug drugemu. Vsekakor pa Starič meni, da bi bila takšna združitev bolj smiselna, kot da Zorčič ustanovi še eno stranko, ki nagovarja isti del volilnega telesa.

Strank je preveč, pred volitvami lahko pričakujemo nova zavezništva

"Pogovori tečejo v vse smeri. Vsi iščejo svoj prostor. Kot kaže, bo na volitvah kandidirala cela množica strank in povsem jasno je, da vse ne bodo mogle priti v parlament," pove Starič. "Ko bodo pozicije bolj jasne, pričakujem, da bo prišlo do povezovanj. Tako razpršene stranke ne bodo šle na volitve. Zato pričakujem, da bo prišlo tako na levi kot na desni do povezovanj. Strank je preprosto preveč, to se je pokazalo na prejšnjih volitvah, na katerih je nastopila množica strank, glasovi pa so se predvsem na levi sredini precej razdrobili."

Tudi Haček meni, da pri stranki Konkretno ne gre za zadnjo združitev, ki se bo zgodila pred volitvami. Stranka Konkretno bi se lahko pozneje pridružila še gibanju Povežimo Slovenijo. "Tam so možnosti političnega preživetja veliko večje. Sam pričakujem, da se bodo dogovorili o skupni listi kandidatov in tako lahko dosežejo tudi do 10 odstotkov na volitvah."

Bo Aleksandra Pivec držala besedo o nepovezovanju?

Kljub temu je Aleksandra Pivec v sredo zatrdila, da se stranka Naša dežela, ki ji predseduje, na volitve podaja samostojno. Kot je dejala, ne pozdravlja pragmatičnega preračunavanja in povezovanja zgolj z namenom, da se prestopi parlamentarni prag. A Haček ni povsem prepričan, da bo Pivčeva držala besedo. "Ta poteza bi me presenetila, saj je relativno tvegana." Pivčeva bo samostojno morala zbrati štiri odstotke volilnih glasov, če želi, da bi njena stranka prišla v parlament, po volitvah pa se bo v vsakem primeru morala povezati s sorodnimi političnimi skupinami, pojasnjuje Haček. "Če javnomnenjske raziskave kažejo, da bi lahko uspela, in nekatere kažejo tako, je ta poteza smiselna. Seveda pa je bolj tvegana kot povezovanje v širše gibanje, naj gre za Povežimo Slovenijo ali kar koli drugega," sklene Haček.

Zanimiva kampanja – umazana bitka

Starič pričakuje, da bo v prvi fazi kampanje pri strankah v ospredju razmislek, kako preseči parlamentarni prag. "Tiste od strank, ki jim ankete ne bodo kazale možnosti, da prestopijo prag, se bodo zelo verjetno povezovale z drugimi strankami zato, da združijo glasove. Zdaj se stranke drobijo, v prihodnjih mesecih, ko bo bolj jasno, kako se glasovi delijo in kdo ima več možnosti, pa bo prišlo tudi do zavezništev," Če ne prej, se bodo razmerja med strankami in posamezniki skristalizirala čez tri mesece, ko bodo morale stranke predložiti liste s kandidati za poslance. Volivci lahko dotlej pričakujejo zelo burno dogajanje. "Mislim, da bodo to ene najbolj zanimivih volitev v desetletju, a hkrati pričakujem, da bo predvolilna bitka zelo umazana," doda Starič.