Predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc je v izjavi za javnost dejala, da je stanje v kliničnem centru stabilno, a število bolnikov na oddelkih, z izjemo intenzivnih oddelkov, po malem raste. Med vsemi bolniki je necepljenih več kot 88 odstotkov. "Razmere so take, da pravzaprav moramo sneti rokavice. Infektologi podpiramo obvezno cepljenje, seveda podprto z ustrezno zakonodajo," je še dejala Lejko Zupanc.

"Smo na robu nečesa, kar se bo izkazalo v prihodnjih tednih, a po včerajšnjih podatkih o deležu omikrona med pozitivnimi PCR-testi nas zelo verjetno ne čaka nič kaj dobrega," je nadaljevala. Treba bo pripraviti zdravstvene kapacitete, tako Lejko Zupanc, da bodo lahko obvladovali povečano število okužb in morebitnih hospitalizacij.

Povedala je, da so zdravniki odvisni od stroke in znanstvenih ugotovitev. "Če znanstvenim dognanjem ne verjamemo, potem sploh ne moremo delati. Bolnikom nudimo pomoč na podlagi znanstvenih dognanj in zato, ker verjamemo v stroko in znanost, je strokovni kolegij infekcijske klinike pripravil izjavo, vedoč, da marsikomu v državi ne bo všeč," je povedala Lejko Zupanc.

Prioriteta cepljenje starejših od 50 let

"Verjetno bi bilo s strokovnega stališča najbolj pomembno s cepljenjem zaščititi tiste, ki najpogosteje potrebujejo sprejem v bolnišnico – to je populacija, starejša od 50 let. S tem bi za 80 odstotkov zmanjšali potrebo po hospitalizaciji. Morda pri različici omikron nekoliko manj, pa še vedno tako, da bi lahko bistveno bolj normalno obravnavali vse bolnike," je v Odmevih dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović.

Na vprašanje, ali je po njeni oceni bližje odločitev o obveznem cepljenju ali pogoju PC, je Beović odgovorila, da sta si oba ukrepa zelo podobna. "Verjetno je pomembno, kaj je lažje uveljaviti s stališča pravne osnove in tudi soglasja z nekaterimi posameznimi zdravniki in strokovnjaki s področja javnega zdravja, ki trenutno obveznemu cepljenju nasprotujejo," je dejala infektologinja.

Okužbe z omikronom rastejo iz ure v uro

Različica omikron se tudi pri nas vse hitreje širi. Najbolj je razširjen na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in na Obali, najmanj v Pomurju in Podravju. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi delež okužb z omikronom med vsemi primeri lahko znašal že okoli 40 odstotkov.

Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ter na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo presejejo od 70 do 100 odstotkov vseh potrjenih PCR-testov in številke se spreminjajo iz ure v uro, je pojasnila direktorica laboratorija Tjaša Žohar Čretnik. "Še včeraj smo imeli 981 pozitivnih s presejalnimi PCR-testi. Danes jih imamo že 1170. Kar se tiče primerov, potrjenih s sekvenciranjem, smo imeli včeraj 93, danes jih imamo skupaj potrjenih 248 primerov," je pojasnila za Radio Slovenija. V več kot 99 odstotkih so sumi na omikron pri sekvenciranju sicer potrjeni.

Po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje za zdaj nihče od okuženih z različico omikron ni potreboval bolnišničnega zdravljenja. Čeprav omikron v Sloveniji še ni prevladujoča različica, pa po napovedi Matjaža Leskovarja z Instituta Jožef Stefan po vsej verjetnosti vpliva na vnovičen porast epidemije koronavirusa. Medtem je v sredo Svetovna zdravstvena organizacija opozorila, da bo cunami okužb z različicama novega koronavirusa omikron in delta zdravstvene sisteme potisnil na rob propada.

Lejko Zupanc: Zaradi slabe precepljenosti trpijo bolniki

"Epidemija covida-19 že drugo leto močno vpliva na zdravstvene razmere v državi, zaradi slabe precepljenosti prebivalstva smo se kot ena redkih evropskih držav od septembra znova spopadali z visokim številom okuženih, hospitaliziranih in mrtvih," je opozorila in dodala, da trpljenje bolnikov ni le posledica covida-19. Vse to onemogoča normalno delovanje zdravstvenega sistema, kar povzroča dodatne kolateralne žrtve tudi na drugih področjih zdravstva, saj se "smrt in tragedije dogajajo tudi pri bolnikih, ki nimajo covida-19". Izpostavila je prepozno odkrite in zdravljene kronične bolezni, rakava obolenja itd.

Zgodovina nas uči, tako Lejko Zupanc, da je cepljenje eden najuspešnejših javnozdravstvenih ukrepov, kar jih poznamo, z njegovo pomočjo pa so bile izkoreninjene že številne bolezni, zaradi katerih so ljudje množično umirali. "Cepljenje proti covidu-19 ne nudi popolne zaščite, omogoča pa večini cepljenih lažji potek bolezni in s tem zdravljenje več drugih bolnikov, ki nimajo covida," je dejala in dodala, da si vsi želimo ponovno normalno življenje in delovanje zdravstva.

"Slovensko zdravniško društvo je izpostavilo, da je svoboda posameznika omejena s svobodo soljudi in necepljeni dejansko ogrožajo že cepljene, vendar imunološko krhke posameznike, zato infektologi podpiramo uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19, seveda ustrezno podprto z zakonodajo," je sklenila Lejko Zupanc.

Jereb: Razmere niso dobre

Vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike Matjaž Jereb je povedal, da razmere na intenzivnih oddelkih niso dobre, število kritično bolnih je še vedno visoko. "Smo na platoju, danes imamo 74 življenjsko ogroženih posameznikov, povprečna starost je 58 let, najmlajša bolnica je stara 27 let. Intenzivisti z nelagodjem gledamo na tedne pred nami, dejstvo je namreč, da število okužb znova narašča, pričakovati je večji pritisk v 14 dneh, treh tednih. Nekaj v tem hipu še lahko naredimo, to je cepljenje."

Drugi ukrep na mestu v dneh, ki so pred nami, je, da zmanjšamo oz. se odrečemo množičnemu druženju, kolikor se družimo, da opravimo samotestiranje, ne glede na to ali smo cepljeni ali ne. Pred nami je peti val, na nas je, kako ga bomo prešli.

Sorodna novica Epidemiologi proti obveznemu cepljenju brez načrta: Obveza lahko postane mrtva črka na papirju

Epidemiologi niso za obvezno cepljenje

V strokovnih krogih se sicer krešejo mnenja glede uvedbe obveznega cepljenja, je poročal Radio Slovenija. Potem ko je strokovni svet ljubljanskega Kliničnega centra včeraj soglasno sprejel sklep, s katerim strokovni direktorji klinik predlagajo uvedbo obveznega cepljenja proti covidu, pa epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje o tem včeraj niso bili soglasni. Pobudo za obvezno cepljenje proti covidu so epidemiologi zavrnili že dvakrat, pritrdilnega stališča k takšni odločitvi ni podal niti strokovni svet NIJZ-ja. Pozivi k uvedbi obveznega cepljenja se sicer v zadnjih dneh vrstijo predvsem iz zdravniških vrst. Obvezno cepljenje vsaj za starejše od 50 let podpirata tudi Zdravniška zbornica in strokovna skupina za covid.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1281, kar je 83 več kot dan prej

Po podatkih vlade v bolnišnicah zdravijo 574 bolnikov, od tega 186 na intenzivni negi. V bolnišnicah tako zdravijo dva bolnika več kot dan prej, a štiri manj v enotah intenzivne terapije. Najmlajši covidni bolnik na navadnih oddelkih je star 28, na intenzivni negi pa 21 let, je objavila vlada. V sredo je umrlo osem covidnih bolnikov.

Glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je aktivnih primerov trenutno 16.895, kar je 367 več kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 1281, kar je 83 več kot dan prej, 14-dnevna pojavnost okužb z novim koronavirusom na 100.000 prebivalcev pa znaša 798, kar je 17 več kot dan prej.

V sredo so opravili tudi 108.393 hitrih testov, katerih rezultate še preverjajo s PCR-testi.

Z enim odmerkom trenutno cepljenih 1.249.503 ljudi, kar predstavlja 59 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.189.293 ljudi, kar je 56 odstotkov prebivalstva. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 461.253 ljudi.

Slovenija se odpoveduje še nedobavljenim odmerkom cepiva Janssen

Potem ko je bilo cepljenje s cepivom Janssen konec septembra začasno ustavljeno, je Slovenija do 12. oktobra 2021, ko je ustavila tudi dobave, prejela še 230.400 odmerkov tega cepiva. Po podatkih ministrstva za zdravje je v skladišču še vedno 79.050 odmerkov. V skladu s priporočili in predlogi posvetovalne skupine za cepljenje se pričakuje, da se interes za cepljenje s tem cepivom v prihodnje ne bo povečal.

Vlada je 21. oktobra tudi odločila, da se preostale dobave cepiva Janssen, ki jih je Slovenija naročila na podlagi skupnega javnega naročila EU-ja in bi predvidoma bile dobavljene v letu 2021, to je predvidoma 612.064 odmerkov cepiva, donira drugim, predvsem afriškim državam. Vlada se je na dopisni seji seznanila z informacijo, da bo ministrstvo za zdravje zaradi vsega naštetega obvestilo Evropsko komisijo, da se Slovenija odpoveduje še nedobavljenim 81.953 odmerkom cepiva Janssen.

Cizelj: V bolnišnicah se bo začelo dogajati konec januarja

"Okužbe so se v zadnjih treh dneh obrnile navzgor. Številke, kot kaže, naraščajo razmeroma zelo hitro. Vzroka za naraščanje sta po našem mnenju dva – vsekakor smo pričakovali, da bo različica omikron v teh dneh začenjala prevzemati pobudo, verjetno se to tudi dogaja. Drugi vzrok, ki pomaga različici omikron, pa je po vsej verjetnosti tudi veseli december," je zadnje epidemiološke podatke v sredo za Televizijo Slovenija komentiral Leon Cizelj z Instituta Jožef Stefan.

Sorodna novica Cizelj o omikronu: Bolnišnice se bodo začele polniti v drugi polovici januarja

"V bolnišnicah se bodo stvari začele dogajati bolj proti drugi polovici januarja, vse do takrat lahko pričakujemo upadanje okuženih z delto, okužbe z omikronom pa bodo začele prihajati," pa je Cizelj v Odmevih pojasnil glede časovnice okužb z omikronom.

Bo omikron res polnil bolnišnice, čeprav pravijo, da ni tako nevaren? "Težava je v tem, da je omikron zelo kužen, agresivnejši. Tisti, ki so cepljeni, so do neke mere zaščiteni, tisti, ki so že zboleli za covidom prej, pa pravzaprav niso močno zaščiteni," je odgovoril Cizelj in dodal, da so najbolj ogroženi tisti, ki sploh še niso imeli stika z virusom, sledijo tisti, ki so okužbo že preboleli, še bolj so zaščiteni dvakrat cepljeni, najbolj pa trikrat cepljeni. "Pri nas je teh, ki niso trikrat cepljeni, razmeroma veliko, tako da ima omikron precej možnosti, da se razširi," je dodal.

Kje vidite konec tega virusa? "Pokazalo se je, v državah naokoli, da so vrhovi (okužb, op. n.) pri omikronu razmeroma visoki in kratki. Ni povsem jasno, zakaj se je to zgodilo, lahko samo upamo, da se bo to zgodilo tudi pri nas, da bomo imeli zelo kratek vrh – teden, dva," je odgovoril Cizelj.