Ob pojavu novega koronavirusa se je s širjenjem okužb in trajanjem ter zaostrovanjem ukrepov stopnjevala tudi družbena napetost, ki se je kmalu začela kazati tudi v obliki upada zaupanja in sovražne nastrojenosti do predstavnikov stroke. Ljudje na kompleksna vprašanja in izzive med epidemijo pogosto niso dobili hitrih in jasnih pojasnil oz. se z odgovori strokovnjakov niso strinjali. Medtem ko so se intenzivni oddelki polnili s covidnimi bolniki, so se poštni in elektronski nabiralniki najbolj izpostavljenih strokovnjakov začeli polniti z grozilnimi in žaljivimi sporočili, tudi z grožnjami s smrtjo.

Do napetosti redno prihaja tudi na točkah za testiranje, cepilnih mestih in v zdravstvenih ustanovah. Konec leta 2020 so se po ljubljanskih in novomeških ulicah razširile nalepke, pozivi h kazenskemu pregonu zdravnikov so se pojavljali na protestih proti PCT-pogoju, septembra lani pa so neznanci nasprotovanje izrazili z zažigom zabojnika za hitro testiranje.

Nasprotnika cepljenja "utišala" strokovnjaka s fakultete za farmacijo

Zadnji vidnejši primer napada na predstavnika stroke se je zgodil v zadnjih dneh preteklega leta, ko sta se neznanca, ki sta izražala nasprotovanje cepljenju, sredi Ljubljane želela fizično znesti nad profesorjem farmacije Borutom Štrukljem. Potem ko je bil potisnjen ob zid, je enega napadalca močneje odrinil, in kot je dejal, "bi se vse lahko spremenilo v pretep, kjer bi jo sam verjetno slabše odnesel". Za Štruklja, ki se mu je nadlegovalcev sicer uspelo otresti, je bila to kaplja čez rob. "Moje prizadevanje za boj proti pandemiji se s tem končuje," je sporočil profesor in napovedal umik iz javnosti. Kot je poudaril, je na novinarskih konferencah, v izjavah za medije in tudi z lastnimi zapisi v medijih javnost o strokovnih stališčih in novostih v povezavi s cepivi in zdravili zoper covid-19 obveščal prostovoljno in brezplačno.

Val grozilnih pisem so sprožili tudi pozivi k razmisleku o uvedbi obveznega cepljenja. "Reakcij je bilo ogromno, moram reči, da so nekatere kar precej grde, čeprav si želimo, da nikogar ne bi ovirali, zapirali, prisiljevali v karkoli, se očitno ljudje čutijo ogrožene in pišejo," je v zadnjih Odmevih preteklega leta dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Da je groženj in žaljivk veliko, je v oddaji povedala tudi infektologinja in predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović. "Kar precej je ne preveč vljudnih zapisov, v katerih se pa pravzaprav vidi veliko stisko ljudi," je povedala.

Ob tem infektologinja opaža, da se ljudje tudi organizirajo in enaka sporočila množično prihajajo iz različnih elektronskih naslovov. "Zdi se, kot da si v tem v lastni organizaciji iščejo neko pomoč, neko samopomoč, tako da moramo biti v tej situaciji zdravniki nekako pripravljeni, da jim stvari pojasnjujemo, razlagamo," je dejala. Večino dvomov in nejasnosti se da razjasniti, je prepričana Bojana Beović. A mora biti za to na drugi strani oseba, ki je pripravljena poslušati, vprašati in razumeti. "Ne pa oseba, ki že apriori nastopi agresivno in na vsak tvoj odgovor dobiš samo še bolj agresivno repliko," je poudarila.

Dnevni klici na intervencijsko številko 113

Da so infektologi in drugi zaposleni vsak dan deležni groženj po elektronski pošti in telefonskih klicev z žaljivkami in obsodbami, so potrdili tudi na na UKC-ju Ljubljana. "Ljudje se v glavnem ne strinjajo s cepljenjem, z ukrepi, ki jih sprejema vlada terz zahtevanim PCT-pogojem za obiskovanje lokalov in javnih institucij," je pojasnil vodja službe za korporativno varnost na UKC-ju Matjaž Tavčar. Dodal je, da nezadovoljstvo ljudi izhaja tako zaradi zdravstvenih storitev in razmer kot osebnih stisk.

Sorodna novica Zdravstveni delavci vse pogosteje žrtve nadlegovanja in fizičnih napadov nasprotnikov cepljenja

V ljubljanskem UKC-ju sta se med epidemijo zgodila dva fizična napada na osebje. Vzrok je bilo nestrinjanje z obveznim nošenjem zaščitnih mask v prostorih zdravstvene ustanove. Po besedah Tavčarja sicer vsak dan pride do dveh ali več verbalnih napadov na zaposlene. Ob vsakodnevnih obremenitvah zdravstvenega osebja dodatni pritiski po telefonskih klicih in sporočilih dodatno slabšajo počutje zaposlenih, je opozoril.

"Zaradi neupoštevanja navodil varnostnika dnevno tudi kličemo intervencijsko številko 113," je povedal Tavčar. Za urgentne dejavnosti, kjer je groženj največ, je vzpostavljena neposredna komunikacija z operativno-komunikacijskim centrom policije, kar zagotavlja posredovanje policije v najkrajšem mogočem času. Policisti so tako v primeru incidentov na lokaciji prisotni v petih do sedmih minutah, je pojasnil Tavčar.

Pregon ob grožnjah se lahko začne le na predlog oškodovanca

Posebne statistike o grožnjah zdravnikom, medicinskim sestram, epidemiologom in drugim strokovnjakom policija sicer ne vodi, a se s takšnimi primeri redno srečuje in opaža njihov porast. Kot so sporočili z Generalne policijske uprave, se večina nadlegovanja, sramotenja in groženj dogaja na spletu, fizični napadi in ustrahovanja pa so redkejši. Na policiji poudarjajo, da se lahko pregon ob grožnjah začne le na predlog oškodovanca, ob tem pa mora biti grožnja resna in objektivno zmožna. Decembra lani je sicer glede tega začela veljati sprememba, ki pa se nanaša le na pregon groženj, ki so jih deležni najvišji predstavniki države, poslanci, člani državnega sveta, vlade, sodniki ustavnega ali vrhovnega sodišča ali njihovi bližnji.

Pristojni organi grožnje proti naštetim preganjajo po uradni dolžnosti, in ne več na predlog oškodovanca. Podobne rešitve so sicer poslanci koalicijskih strank želeli uveljaviti že v predlagani noveli zakona o varstvu javnega reda in miru. Ta je sprva predvidevala globe za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Pozneje so predlog razširili na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov, a je novela septembra v DZ ostala brez zadostne podpore.

Epidemija, neustrezna komunikacija in individualizem

"Seveda so vzroki agresivnosti lahko povsem osebno specifični. V sedanjih napetih zdravstvenih, varnostnih in političnih razmerah pa sta jeza in agresija med ljudmi pogosti. To jezo še spodbujajo in legitimirajo nespoštljive, napadalne in žaljive oblike komuniciranja vidnih predstavnikov politične oblasti. Torej gre za neracionalno reakcijo na neracionalne izjave in ukrepe zdravstvenih in političnih 'avtoritet'," je o vzrokih, ki posameznike podžgejo do te mere, da se na predstavnike stroke spravijo z žaljivkami in grožnjami, povedala socialna psihologinja in profesorica na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Mirjana Ule.

Polarizacija mnenj je po njenem mnenju posledica negotovosti in težkih osebnih razmer, v katerih so se znašli ljudje zaradi pandemije, pa tudi zaradi koruptnih kapitalskih razmerij, v katerih se povečuje neenakost med ljudmi. "Ljudje so zmedeni zaradi tako očitnega zdrsa moralno-etičnih pravil in norm v družbi, ne med običajnimi ljudmi, ampak med nosilci kapitalskih in političnih razmerij," je prepričana.

Ob tem je za vse večje delitve ljudi, ki se v skrajnih primerih kažejo v obliki sovražnih sporočil, nadlegovanj in napadov, kriva tudi individualistična narativa. "Ljudi ne nagovarjajo kot skupnost v istem čolnu'. Nagovarja se nas kot individualiste, vsak je odgovoren za sebe, 'vsak je svoje sreče kovač'. Vse to je povzročilo ne samo polarizacijo, ampak tudi prepade med ljudmi in predstavniki političnih in drugih institucij," pojasnjuje Mirjana Ule. Na upad zaupanja v javne institucije, strokovnjake in znanost, ki jo ljudje pogosto povezujejo s kapitalskimi interesi, kažejo tudi javnomnenjske meritve. "Ljudje zaupajo samo še bližnjim osebam. To pa so ugodna tla za širjenje vseh oblik govoric, teorij zarote. Mentaliteta v Sloveniji je kaotična, in to je nevarno," opozarja socialna psihologinja.

Ob očitni polarizaciji mnenj glede strokovnih stališč profesorica opozarja na nevarnost mešanja s politično polarizacijo. "To je realna nevarnost v sedanjem predvolilnem času. S seboj prinaša rastočo iracionalnost v razpravah, v stališčih in v občutjih ljudi. Ta čas bi potreboval ljudi, ki vzbujajo zaupanje, spoštovanje, ki so racionalna in moralna avtoriteta in ki nagovarjajo ljudi k skupnostnemu delovanju," je poudarila.