Pogovor z ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem je v Odmevih vodil Igor Bergant.
Tak porast okužb je bilo mogoče pričakovati, se pravi nas ne bi smel presenetiti. Govorite o tem, da je glede ukrepov vse mogoče. Kaj konkretno pa je mogoče in kdaj?
Res je, da nas lahko po eni strani te današnje številke presenečajo, po drugi strani pa moram priznati, da je nekako pričakovano glede na širjenje okužb v tujini. Kar zadeva ukrepe, seveda nadaljujemo vse dosedanje, vendar je pomembno sporočilo, predvsem z vidika organizacije gospodarstva družbe in kritične infrastrukture, da se vsi procesi, da se vse delovanje družbe organizira na način, kjer bomo delali v ekipah, od dveh do treh. Kajti lahko se zgodi, da bo v enem trenutku toliko Slovencev, tudi lahko do 400 tisoč obolelih, v karanteni, da se družba ustavi.
Ampak da bi pa tudi z ukrepi na neki način vsaj delno ustavili družbo, o tem ne razmišljate?
Tisti ukrepi, ki so ta trenutek, so, mislim, zadostni, vendar jih moramo striktno izvajati. Pomembni v tem delu so tudi delo od doma in organizacija sestankov na daljavo, potem izogibanje gneči, ne vstopajte v trgovske centre ali na javni prevoz, kjer je gneča. Uveljavljanje PCT-ja tako na smučiščih kot v domovih starejših občanov in pa zadostno testiranje. Ključen ukrep pa je vedno cepljenje, ohranjanje mehurčka in neprestopanje teh ovojnic mehurčkov. Če pa že, se pa seveda testiramo. Ker mislite morda na posvetovalno skupino, ki je imela na mizi tudi bolj striktne ali pa rigorozno ukrepe, pa je seveda tukaj skrb svetovalne skupine, da seveda ne bi morebiti zdravstvo prišlo v položaj, ko ne bi moglo več poskrbeti za vse druge. S tega vidika je svetovalna skupina seveda tudi pretresala ukrep zapiranja družbe oziroma države ali pa uvedbo PC-pogoja oziroma pogoja PC plus.
V šolah lahko pričakujemo porast okužb, ker je med mladimi veliko takih, ki se ne cepijo oziroma se niso cepili iz več razlogov. Kaj kot minister za zdravje pričakujete, da se bo dogajalo v šolah?
Šole si ves čas želimo imeti odprte. Tudi zato smo uvedli poseben sistem oziroma način samotestiranja, ki se je v četrtem valu izkazal kot uspešen. To bomo seveda nadaljevali. Moja prošnja vsem ravnateljem in pa zaposlenim v vzgoji in izobraževanju je, da vse ukrepe nadaljujemo. Seveda bomo segmentno zapirali razrede oziroma lahko tudi šole. Za zdaj ne razmišljamo o tem, da bi zapirali šolstvo kot celoto. Verjetnejši je morda scenarij hibridnega šolanja, če bi že prišlo tako daleč. Vendar ima to vse v rokah ministrstvo za šolstvo.
Po cepilni akciji decembra je zanimanje za cepljenje znova upadlo, kar ni samo slovenski fenomen. Pojavljajo se celo dvomi o učinkovitosti cepljenja, češ da proti omikronu tako in tako ne pomaga. Mar ne bi kazalo prav zdaj znova okrepiti prizadevanj za cepljenje?
Prav gotovo. Prav omikron je tisti dokaz, kako pomembno je cepljenje, kajti vsi res lahko zbolimo, vendar pa cepljeni in preboleli praviloma nimamo težje oblike oziroma ne potrebujemo hospitalizacije. Kako pomembno je cepljenje v teh dneh, nakazuje stroka po vsem svetu. Tudi naša v teh dneh pretresa priporočilo, da bi poživitveni odmerek priporočili že po treh mesecih. Iz istega razloga se je na evropski ravni omejilo trajanje QR-kode. Prav gotovo bo porast epidemije vsem dal še dodaten vpogled v to, kako pomembno je cepljenje, kajti obremenitve zdravstva prav gotovo bodo. In navsezadnje, ko bo epidemija začela upadati, je prav gotovo, da se bo zgodilo tudi to, da bodo testi plačljivi. Tako že verjetno v prihodnjih dneh lahko računate, da ponovimo dneve cepljenja.
Posebej samotestiranje in tudi recimo temu strokovno testiranje sta v teh razmerah zelo pomembni. Ali kot minister za zdravje ocenjujete, da imamo v Sloveniji dovolj testov na razpolago in tudi dovolj dostopnih mest za testiranje?
V času poletja, ko je bila epidemiološka situacija v stagnaciji, nismo ukinjali testirnih mest. Tako da imamo 127 izvajalcev v Sloveniji in vsi tudi danes izvajajo testiranje. Hkrati smo že pred začetkom četrtega vala izdali tudi odredbo, da vsi, ki izvajajo hitre antigenske teste in so v sistemu javne mreže, morajo izvajati tudi PCR-teste. Tako da to zagotavljamo, hkrati pa dejavno sodelujemo z Nacionalnim laboratorijem za hrano, okolje in zrak ter Inštitutom za mikrobiologijo, kajti zagotoviti moramo tudi izvedbo, se pravi rezultat tega testa. In tukaj si seveda v teh dneh prizadevamo, da tudi te dosedanje limite, ki jih do zdaj nikoli nismo dosegli, še povečamo, da bomo na varni strani.
Kapacitet je dovolj, glede na to, da lahko pričakujemo bistveno več testiranj kot prej?
Zagotovo je velik del v organizaciji. Zagotovo je kapacitet dovolj. Tudi v teh dneh znova poskušamo nadgraditi logistiko, kajti ne sme priti do ozkih grl tako pri dostavljanju testov v laboratorije ne pri jemanju testov kot tudi ne pri izvedbi testov v laboratorijih, tako da v teh dneh potekajo sestanki in si prizadevamo tako sam kot vsi skupaj z ekipami, da bomo tukaj čim bolj organizacijsko uspešni in da tega ne bi bilo.
Skrajšanje karantene bo predvsem pomembno vprašanje – kdaj in kako. Profesor Jerala je pred dnevi opozoril na tvegano skrajšanje karantene brez sklepnega testiranja. V katero smer se kot pristojni minister in seveda član vlade nagibate, saj bo vlada o tem v prihodnjih dneh odločala?
V tem delu popolnoma sledimo predlogu epidemiologov. Številni so včeraj predlagali, da se karantena na domu omeji na sedem dni, predvsem glede na izkušnje epidemiologov, ki so jih pridobili na terenu, odkar je omikron v Sloveniji. Kajti 94,6 odstotka okužb se je zgodilo znotraj sedmih dni, v času trajanja karantene. Tako to predstavlja zadostno varnostno okno, da se to lahko uvede. Hkrati pa je epidemiološki kolegij tudi predlagal, da se kot izjema od karantene na domu uvede izjema tudi za tiste, ki so zboleli covidom pred manj kot 45 dnevi, in pa za tiste, ki so kadar koli po tem, ko so bili polno cepljeni, covid tudi preboleli.
Karantene bi bilo konec po sklepnem testiranju ali samodejno?
Iz zapisnika in sklepov kolegija je razvidno, da na podlagi vseh teh podatkov, ki jih ima epidemiološki kolegij, zaključno testiranje ni potrebno. Kolikor pa vem, pa zdaj ne bom z gotovostjo tega trdil, je doktor Jerala razmišljal o krajši, petdnevni karanteni. Tukaj je dva dni, kar je skoraj še enkratna inkubacijska doba omikrona. To je verjetno to varnostno okno, ki so si ga epidemiologi vzeli za lažjo odločitev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje