S tem ponatisom je izpolnjeno "drugo dejanje dolga, ki ga imamo do tega fatalnega fanta urbane slovenske kulture," so zapisali pri založbi Hiša imen.

Pesniška zbirka Kri je "gotovo najbolj krvava zbirka slovenske poezije, kar jih je bilo napisanih. Brane Bitenc je za svojo poezijo dobesedno krvavel. In to ne zgolj v metaforičnem smislu," so zapisali ob izidu. Tako zares, kot je šlo pri njem, po besedah založnika ni šlo pri nobenem pesniku njegove generacije.

"Kri še vedno vroča in lepljiva kot verzi v njej"
Tudi po petintridesetih letih, kolikor je minilo od prve izdaje "te prekleto iskrene zbirke ljubezenskih in uporniških pesmi, ki so lepe, tudi kadar so najbolj krute in neizprosne, se zdi, da je kri še vedno vroča in lepljiva kot verzi v njej." Kot pravijo, je branje te poezije vsaj tako nevarno, kot je bilo nevarno življenje pesnika, ki jih je napisal in izkrvavel do zadnje besede.

Sorodna novica Esad Babačić: "Punk je bil predigra osamosvojitvene zgodbe Slovenije"

Glasbenik, pisec pesmi in režiser Brane Bitenc se je leta 1962 rodil v Ljubljani. Pesmi je objavljal v slovenskem revijalnem tisku, leta 1986 pa je izšla tudi zbirka Kri. Na AGRFT-ju je študiral filmsko in televizijsko režijo. Za film Lojze se je zbudil tako kot po navadi (1995) je prejel bronasto nagrado Metoda Badjure. Napisal je več scenarijev in režiral številne dokumentarne filme, med njimi Jabolko v snegu: portret Dušana Pirjevca in The Stroj. Na filmski poti je največ delal za RTV Slovenija.

Morda najodmevnejši je bil njegov dokumentarec Otroci socializma – zamenite mi glavo, ki ga je posnel leta 2012. Film je bil sprejet v tekmovalni program festivalov v Portorožu, Skopju in Novem Sadu. Umrl je septembra leta 2014.