Kljub pospešenemu širjenju omikrona pritiska na bolnišnice ni, je pa tako v zdravstvu kot v šolstvu in gospodarstvu vse bolj okrnjeno delo zaradi okužb in karanten. Kot je po vrhu koalicije in vlade dejal premier Janez Janša, so sklenili, da bo "ministrstvo predlog pripravilo do nedelje oz. ponedeljka, takrat bo predvidoma tudi sprejet in v veljavi v sredini prihodnjega tedna".
Spremembe glede ureditve karanten je sicer že v četrtek nakazal zdravstveni minister Janez Poklukar. O kakšnih spremembah se govori, sicer še ni jasno.
Vlada je na predlog epidemiologov karantene sicer že skrajšala z 10 na sedem dni. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je prejšnji teden za N1 dejal, da bi se lahko dolžina odrejenih karanten skrajšala na pet dni, a ne dokler omikron v Sloveniji ne bo prevladujoča različica koronavirusa. Po podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZLOH) je delež omikrona okoli 90-odstoten, kar pomeni, da je še vedno prisotna tudi različica delta.
Od ponedeljka karantene ob vstopu v državo ni več mogoče predčasno prekiniti
Kot so pojasnili, je odločitev posledica skrajšanja trajanja karantene na domu z desetih na sedem dni.
Odlok začne veljati 17. januarja 2022.
Breme okužb in ukrepov za zamejitev širjenja je kljub krajši karanteni, kot je znano, vse večje. Bolnišnice so v večini že prešle v tretjo fazo, kar pomeni, da zaradi pomanjkanja kadra tudi tisti, ki so bili v rizičnem stiku, a so brez znakov bolezni, ne gredo v karanteno. Samo v ljubljanskem UKC-ju je danes zaradi okužb odsotnih 225 zaposlenih, okoli 100 jih je v karanteni, veliko težavo predstavljajo tudi vdori na necovidne oddelke, je za Radio Prvi poročala Snežana Ilijaš.
Delo od doma, izmensko delo, razporejanje v skupine ne zadostujejo več
Vse težje pa delovne procese izvajajo tudi v gospodarstvu, zato je gospodarska zbornica že pozvala strokovnjake in vlado, da preučijo možnosti skrajšanja tako karanten kot tudi izolacije. Delo v gospodarstvu je, kot pravijo, že resno ogroženo in vse več delodajalcev se približuje stopnji, ko bodo morali določene delovne procese ustaviti.
Kot je dejal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Aleš Cantarutti, podjetja uporabljajo različne načine, kako preprečevati širjenje okužb in se prilagoditi vse več odsotnim zaradi okužb in karanten, kot so izmensko delo, razporejanje v delovne skupine, ki se med seboj ne srečujejo, ter delo od doma, kjer je to mogoče: "A ob še naprej rastočih številkah to ne zadostuje več in poslovni procesi so resno ogroženi."
Predsednik GZS-ja je zato v imenu članov zbornice strokovnjake in vlado pozval, da proučijo možnost skrajšanja tako izolacije kot karantene na pet dni z negativnim izvidom testa. "Minister za zdravje je že nakazal skrajšanje karanten, kar pozdravljamo. Poleg tega pa je za nas pomembno tudi skrajšanje izolacije na pet dni, če lahko okužena oseba zatem predloži negativni izvid testa. Takšno skrajšanje bi omogočilo lažje načrtovanje in izvajanje delovnih procesov v podjetjih," je še dejal Cantarutti. Poudaril je, da se zaveda, da je ta odločitev v vsakem primeru v pristojnosti strokovnjakov, ki odločitve sprejemajo glede na dane razmere.
V Gorenju odsotnih 400 zaposlenih
V velenjskem Gorenju je po poročanju TV Slovenija odsotnih kar 400 zaposlenih. V Mercatorju večjih težav še ni. Imajo več bolniških dopustov kot običajno, zato so ponekod prilagodili obratovalni čas, prav tako tudi v Petrolu, kjer je odsotnih pet odstotkov delavcev. Tudi železniški promet še ni moten. V ljubljanskem podjetju Magneti, kjer delajo za avtomobilsko industrijo, manjka desetina zaposlenih, je za Dnevnik poročal Florjan Zupan.
V karanteni že več kot 2000 oddelkov
Razmere so resne tudi v šolah, je že v sredo opozoril predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan. Težave po njegovih besedah povzroča predvsem novo pravilo, da mora učitelj v karanteno, če je bil 15 minut v istem prostoru kot okuženi učenec, medtem ko je bil prej ta čas 45 minut. Ali bodo torej spremembe tudi pri odrejanju karanten učiteljem, še ni znano.
V šolah je sicer v karanteni že več kot 2000 oddelkov. Vse več je opozoril, da bodo morali ves pouk opraviti na daljavo.
Minister za zdravje je na vprašanje glede možnosti zapiranja šol zaradi pospešenega širjenja koronavirusa v četrtek dejal, da bodo šole, če bo treba zapirati družbo, gotovo na vrsti zadnje. Kot je dejal, verjame, da bi sprememba na področju karanten prispevala k nadaljnjemu delovanju šol.
Zjutraj so otroci še negativni, popoldne že pozitivni
Kot je za Radio Slovenija povedala Mojca Kirbiš, ravnateljica OŠ Limbuš in vodja kolegija ravnateljev mariborskih osnovnih šol, se v njihovi šoli stanje slabša iz dneva v dan: "Zelo težko je napovedati, kaj se bo zgodilo. Dopoldne oz. zjutraj so otroci pri samotestiranju še negativni, pa se potem začnejo počutiti slabo v popoldanskem času. Naredijo ponovno test in so na samotestiranju pozitivni, nato začnemo odrejati pouk na daljavo, karantene in tako naprej."
Vodja aktiva ravnateljev srednjih šol Podravja Herman Pušnik pa ob tem poudarja, da se število izostankov povečuje tudi zaradi spremenjenih navodil NIJZ-ja: "Zdaj je manj izjem, da si lahko oproščen karantene v primeru visokotveganega stika".
Če se bo slika še slabšala, bodo šole primorane v začasno zapiranje, menita tako Kirbiš kot Pušnik.
Zaradi slabšanja epidemiološke slike je Univerza v Mariboru ta teden že pozvala fakultete, da, kjer je to mogoče, študij organizirajo na daljavo. Rektor Zdravko Kačič je pojasnil: "Zagotovo gre pri izvajanju laboratorijskih vaj za obveznost, ki mora biti še naprej izvajana v prostorih fakultete." Vodstvo univerze je pred izpitnim obdobjem fakultete pozvalo tudi, naj preverjanje znanja v čim večjem obsegu izvedejo na daljavo.
Potrjenih skoraj 7000 okužb
Ob 13.681 PCR-testiranjih je 87.899 ljudi opravilo hitro testiranje. Četrtkovih 6918 okužb je drugi najvišji dnevni prirast okužb do zdaj. Rekordni prirast so epidemiologi zaznali v torek, ko so ob 14.819 PCR-testiranjih potrdili 7424 okužb. V sredo jih je bilo potrjenih 6855.
Po podatkih NIJZ-ja je v državi trenutno 55.657 aktivnih okužb oziroma dobrih 5000 več kot dan pred tem. Povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh znaša 5202 (+406), incidenca potrjenih primerov na 100 tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh pa 2625 (+238).
Po podatkih vlade je hospitaliziranih 524 bolnikov s covidom-19, trije manj kot dan pred tem. Od tega jih 155 potrebuje zdravljenje na intenzivni negi, eden več. V četrtek je umrlo šest bolnikov s covidom-19.
Drugi dan cepilne akcije
Po vsej državi medtem od četrtka poteka druga cepilna akcija Dnevi cepljenja, ki bo potekala še v soboto. Od 8. do 20. ure se je brez naročanja mogoče cepiti v zdravstvenih ustanovah, nekaterih covidnih bolnišnicah in mobilnih enotah po vsej državi. Cilj akcije je precepiti čim več ljudi s prvim, drugim ali tretjim odmerkom, večina ljudi na cepilna mesta prihaja po poživitveni odmerek.
Proti covidu-19 se bilo z vsemi odmerki do zdaj cepljenih 56,9 odstotka oziroma nekaj več kot 1.200.000 ljudi, prvi odmerek pa je prejelo dobrih 1.256.000 ljudi.
Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 67 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov.
S poživitvenim odmerkom je bilo do zdaj cepljenih več kot 535 tisoč ljudi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje