Platno Tri figure je ruska umetnica Ana Leporska naslikala med letoma 1932 in 1934, zavarovano pa je bilo za 75 milijonov rubljev (približno 0,9 milijona evrov). Slika je bila del razstave abstraktne umetnosti v Predsedniškem centru Borisa Jelcina v Jekaterinburgu. Varnostnik v tej ustanovi je na prazni glavi dveh figur na platnu s kemičnim pisalom dodal oči.
Direktor Jelcinovega centra Aleksander Drozdov v prvih izjavah za ruske medije varnostnika ni poimensko identificiral, povedal pa je, da je bil uslužbenec zasebnega podjetja in da je zaradi incidenta izgubil službo. Kuratorka razstave Ana Rešetkina je povedala, da je bilo "orožje napada" pisalo z logotipom njihove ustanove. "Storilčev motiv še vedno ni znan in vodstvo verjame, da je bil to nekakšen zdrs prisebnosti," je komentirala.
"Črnilo je malce pronicalo v sliko, saj odtenek bele barve, ki ga je umetnica uporabila za obraze, ni bil zaščiten s slikarskim lakom, kar je bilo značilno za abstraktno umetnost tistega obdobja," pojasnjuje ruska izdaja časopisa The Art Newspaper, ki je prva poročala o zgodbi. "Na srečo pa vandal s pisalom ni močno pritiskal, zato relief potez s čopičem ni bil uničen. Na levi figuri se je oddrobil majhen delec barve."
Vandalistično intervencijo sta prva opazila obiskovalca muzeja, ki sta nanjo opozorila zaposlene. Sliko so nato še isti dan, 7. decembra, sneli z zidu in jo poslali v galerijo Tretjakov v Moskvi, ki je platno posodila.
Moskovski strokovnjaki ocenjujejo, da bo restavriranje slike stalo približno četrt milijona rubljev (3 tisoč evrov).
Poškodba se najprej nikomur ni zdela omembe vredna
V Jelcinovem središču so incident prijavili policiji 20. decembra, torej šele dva tedna po dogodku. Notranje ministrstvo nato ni ukrepalo, ker je ocenilo, da je bila škoda "zanemarljiva" in da ni bil storjen zločin. Ministrstvo za kulturo se je nato zaradi neodzivnosti pritožilo na državnem tožilstvu, poročajo ruski mediji. Prejšnji teden je policija končno odprla uradno preiskavo, povezano s primerom. Osumljencu grozita finančna globa in do trimesečna zaporna kazen.
V Jelcinovem središču so medtem že namestili varovalno steklo pred vse umetnine, ki jih še razstavljajo.
Ana Leporska (1900–1982) je bila sovjetska umetnica, ki se je v zgodovino vpisala predvsem kot avtorica paviljona SZ na svetovni razstavi v New Yorku leta 1939; oblikovala je tudi nagrobnik Aleksandra Nevskega. Učenka – in pozneje tajnica – Kazimirja Maleviča se je poleg slikarstva ukvarjala tudi s postavljanjem razstav in načrtovanjem stavb. Njena dela visijo v galeriji Tretjakov, v državnem muzeju v Sankt Peterburgu ter v številnih zasebnih zbirkah.
Ivan Grozni na udaru
To pa ni prvi primer vandalizma umetnosti v Rusiji v zadnjih letih. Leta 2019 je bil moški obsojen na dve leti in pol zapora, ker je v galeriji Tretjakov – podkrepljen z vodko – "iz zgodovinskih razlogov" napadel portret Ivana Groznega: strgal ga je z drogom, ki je bil v galeriji postavljen kot meja, do kje se smejo obiskovalci sliki približati. Ista slika je bila na udaru že leta 2013, ko jo je psihično neuravnovešen moški napadel z nožem.
Leta 1997 je ruski umetnik performansa Alexander Brener Malevičev Beli križ "opremil" z zelenim simbolom za dolar; leta 1985 je Bronius Maigys zlil žveplovo kislino na Rembrandtovo platno in ga za nameček še razrezal z nožem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje