"Ravni cen energentov, kot smo jih poznali doslej, zagotovo ne bo več. Zeleno okolje nekaj stane," je na hibridnem posvetu z naslovom Energetsko fit za prihodnost dejal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok.

Energetiko v Sloveniji je Košorok označil za fit, vendar pa bo v prihodnje izziv slediti "zahtevnim tekmam, ki so pred nami". Leto 2050, ko naj bi Slovenija in Evropska unija dosegli ogljično nevtralnost, se sliši zelo oddaljeno, a v resnici ni. "Je zelo blizu, kar pomeni, da je čas za ukrepanje zdaj," je poudaril.

Sorodna novica Slovenija bo do leta 2033 opustila proizvodnjo elektrike iz premoga

Če je leto 2050 jutri, je leto 2033, ko naj bi ugasnila Termoelektrarna Šoštanj, že danes, je nadaljeval Košorok. Slovenija bo morala zato povečati ambicioznost tako pri obnovljivih virih energije kot pri energetski učinkovitosti. Finančnih virov je na voljo precej in njihovo črpanje Košoroka ne skrbi, mora pa gospodarstvo pripraviti ustrezne projekte, je poudaril.

Državni sekretar ob tem v Sloveniji vidi ključno vlogo jedrske energije, saj si z drugim blokom Nuklearne elektrarne Krško Slovenija lahko zagotovi zanesljivo oskrbo za prihodnjih 80 let, je poudaril. "Brez zanesljivega vira si naše gospodarstvo težko predstavlja prihodnost," je dejal. Brezglavo sprejemanje zavez brez ocen, kaj bi te pomenile za gospodarstvo, je po njegovem mnenju "račun brez krčmarja".

Sorodna novica Drugi blok jedrske elektrarne dobil energetsko dovoljenje

Kot pomembno novo priložnost je Košorok poudaril tudi projekte slovenskih podjetij onkraj državne meje, denimo na Hrvaškem, kjer vetrne in sončne elektrarne med drugim postavlja Petrol. Z Zagrebom bi lahko dosegli dogovor, da bi te megavatne ure lahko šteli v doseganje ciljev Slovenije, je dejal. Kot zanimive je Košorok opisal tudi samooskrbne skupnosti; prihodnost vidi v decentralizirani proizvodnji elektrike.

Cena energije je zelo pomembna

Nove izzive in razmere naj bi med drugim obravnaval prenovljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Posodobitev že poteka, sprejet bi lahko bil prihodnje leto, je pojasnil Košorok.

Sorodna novica Jedrska energija na dobri poti, da bo veljala do podnebja prijazna; okoljevarstveniki na nogah

Da zeleni prehod prinaša bolj kakovostno življenje, je ocenil strokovni direktor organizacijske enote energetika v Slovenskem državnem holdingu (SDH) Dejan Božič. "Cen, kot smo jih imeli v zadnjih nekaj letih, še dolgo ne bomo videli, vendar bodo nižje od trenutnih tržnih cen," je ocenil.

Član uprave Petrola Jože Bajuk je menil, da bo energetska tranzicija bistvena za prihodnje delovanje gospodarstva in za normalno življenje gospodinjstev. Sodelovanje Slovenije s Hrvaško ali drugimi članicami EU-ja kot mehanizem za doseganje ciljev je "zelo zanimiva opcija", je poudaril. Realno je namreč treba oceniti možnost razvoja večjih vetrnih ali sončnih elektrarn v Sloveniji tako z vidika zaščitenih območij in sprejemljivosti za ljudi kot tudi z vidika potenciala, je poudaril. "So pa tudi v Sloveniji določeni potenciali, ki jih bomo iskali," je napovedal.

Cena proizvodnje električne energije iz sodobnih vetrnih parkov in sončnih elektrarn že dosega konkurenčno ceno ne le v trenutno relativno izrednih razmerah na trgu, ampak že v povprečnem stanju prejšnjih let. Ta tehnologija je dosegla prag rentabilnosti, pri katerem za delovanje ne potrebuje nekih spodbud, je še poudaril Bajuk.

Glavni direktor SIJ-a Acronija Branko Žerdoner je poudaril, da so pred jeklarsko panogo na poti zelenega prehoda "resne naloge". V srednjeročnem naboru ukrepov za SIJ Acroni so postavitev lastne sončne elektrarne, postavitev vodikarne in izgradnje vodikovega cevovodnega sistema, uporaba odvečne toplote ter izgradnja baterijskega hranilnika. S tem bi lahko ob načrtovani od 40- do 50-odstotni rasti proizvodnje do leta 2030 ogljični odtis zmanjšali za od 25 do 30 odstotkov. Pri tem bo pomembna podpora države.