Ena takšna pravna grožnja je sprožitev pravnega postopka zaradi predvajanja glasbe na protestih. Policisti po njihovem zatrjevanju pod pretvezo iskanja kršitev avtorskih pravic preganjajo protestnike, ki predvajajo glasbo. Kot poudarjajo v t. i. Protestni ljudski skupščini, ki se je oblikovala na petkovih "kolesarskih" protestih imajo za predvajanje glasbe dovoljenja avtorjev, so pred shodom zapisali v sporočilu za javnost.

Policija je sume kršitev večkrat predala združenju SAZAS, ta pa protestnikov zaradi predvajanja "ne želi preganjati". "Kar vladi ni uspelo preko SAZAS-a, poskuša zdaj doseči prek tržnega inšpektorata. Ta sedaj z zagroženimi kaznimi v višini 500 evrov poziva posamezne protestnike, da se izjasnijo o okoliščinah oz. grozi s predlogi za uvedbo postopka o prekršku," so zapisali v sporočilu.

"Policisti so dobili jasna navodila, da morajo pod pretvezo iskanja potencialnih kršitev avtorskih pravic preganjati protestnike, ki predvajajo glasbo. Kljub temu da gre za protestno glasbo, ki so jo avtorice in avtorji večinoma ustvarili prav v podporo petkovim protestom in z namenom izražanja kritike trenutne vlade. Prav tako imamo protestniki in protestnice dovoljenja avtorjev, da to glasbo predvajamo, velika večina avtorjev pa je v znak podpore tudi že večkrat v živo nastopala na samih protestih," so zapisali v sporočilu za javnost.

Odvetništvo toži Jašo Jenulla

Državno odvetništvo je poleg tega tožilo organizatorja protestov Jašo Jenulla zaradi stroškov, ki jih ima policija z varovanjem protesta. "Prva tožba je bila vložena decembra lani, ta teden pa je Jaša Jenull dobil še poziv k plačilu stroškov pred vložitvijo tožb za še en protest," so zapisali. Znesek računa znaša 3778,12 evra.

Zahtev zaradi protestov naj bi bilo še okoli 20, pričakujejo pa še več tožb. Po njihovem mnenju je v tem primeru namen tožb "zastraševanje in utišanje javnih kritikov z množičnim sprožanjem pravnih postopkov".

"V tem primeru gre po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije in več drugih pravnikov za očiten primer t. i. SLAPP tožb, katerih namen je zastraševanje in utišanje javnih kritikov z množičnim sprožanjem pravnih postopkov. Gre za popolnoma nesprejemljiv in protiustaven manever, ki ga vlada uporablja, da bi utišala kritične posameznike in posameznice. Popolnoma absurdno je, da vlada toži svojega državljana, ker ta javno izraža mnenje in kritiko do oblasti ali spodbuja udeležbo na protestih," so še poudarili.

Protestniki: Glavni krivec je vlada

Zagovarjajo stališče, da je glavni krivec za zlorabljanje pravnih postopkov vlada, kljub temu pa bi morali odgovornost prevzeti državni organi, ki da sodelujejo v "protiustavnih procesih". Kot so poudarili, vlada nima zakonske podlage za kaznovanje protestnikov.

Temu je po zatrjevanju Jenulla pritrdilo tudi ustavno sodišče, ki je odločilo, da so nenapovedani protesti ustavni in dovoljeni. V odločbi je zapisalo, da mora država omogočati proteste. "Država pri zagotavljanju do pravice mirnega zbiranja in javnih zborovanj nima zgolj negativne dolžnosti, da se vzdrži posegov vanjo, temveč tudi pozitivno dolžnosti spodbujanja in varstva njenega izvrševanja," je ustavno sodišče zapisalo v odločbi.

Odposlana pisma z ustavno odločbo

Jenull je zato odposlal tri pisma z odločbo ustavnega sodišča, in sicer generalnemu državnemu odvetniku Juriju Grozniku, tržnemu inšpektoratu in načelnici Policijske postaje Ljubljana Center Majdi Nagode.

Med hojo do poštne poslovalnice so se protestniki ustavili pred državnim odvetništvom in na vhodna vrata nalepili odločbo ustavnega sodišča.

Protestniki so se v prestolnici sicer zbrali že 96. petek zapored.