Princ karnevala je prevzel oblast v mestu. Obljublja, da bo med kurentovanjem iz dežele pregnal zlo in znova vrnil veselje. "Važno je druženje, da pridemo maske skupaj, se poveselimo, ohranjamo to našo zapuščino," je dejal princ karnevala Hinko Sodinski. Temu je županja Nuška Gajšek ključ od mestnih vrat predala na posebnem dogodku, ki si ga je mogoče ogledati zgolj virtualno, in ga pozvala, naj mestni občini napolni vsaj sode, če že mestne zakladnice ne bo, nakar ji je princ karnevala obljubil, da letos mestnega "denarja ne bodo zapravljali, saj imamo dovolj svojega".

Na tak hudomušen način so tako maske začele širiti veselje po najstarejšem slovenskem mestu. A, kot je za Radio Slovenija poročala Gabrijela Milošič, se princ karnevala zaveda, da sam tega bo zmogel oz. da brez pomoči kurentov ne bo šlo. In ti že opravljajo svoje poslanstvo. Številni kurenti in koranti, kot temu najbolj znanemu slovenskemu etnografskemu liku še rečejo na Dravsko-Ptujskem polju, so se namreč tudi letos sprehodili skozi staro mestno jedro in s tem razveselili številne Ptujčane.

"Glede na to, da prinašamo vse dobro, veselje, kličemo v deželo pomlad, dobro letino. Zagotovo dobrega leta Slovenci ne bi imeli brez kurentov," je dejal eden izmed njih, drugi pa obljubil: "Svoje delo bomo opravili, kot je treba."

Kurenta se vsi razveselijo. Zato ne čudi, da se je pok bičev in kurentovih zvoncev v mesto privabil številne obiskovalce. Kot pred epidemijo, so se danes po mestu sprehodile etnografske pustne maske. Temu narodnemu bogastvu, ki ga sami šele začenjamo resnično ceniti, je veljavo leta 2017 dala svetovna organizacija Unesco, ko je kurentov obhod vpisala na seznam svetovne nesnovne dediščine.