"Vsi ti mladi so zelo obetavni. So talentirani. Samar ima izkušnje iz ACB-lige. Začel je dobivati konkretne minute v Španiji in je zagotovo samozavesten. Ščuko poznam iz Olimpije. Prav tako je zelo nadarjen. Zanje je to nekaj novega, sprejeli smo jih pa, kot da so že dolgo časa z nami in jih skušamo usmeriti na pravo pot," je o mladih soigralcih povedal Zoran Dragić, sicer z 32 leti trenutno najstarejši slovenski reprezentant.
Ker je igral novembra še za evroligaški Žalgiris, se izkušeni Ljubljančan začetka kvalifikacij ni mogel udeležiti. Njegov tokratni prihod je tako kot vrnitev Mika Tobeyja velika okrepitev za izbrano vrsto, ki dva obračuna s Finsko pričakuje skoraj v popolni postavi. Seveda glede na to, kakšna je v teh Fibinih oknih lahko. Manjkata oba NBA-jevca, ni tudi Žana Marka Šiška, ki je edini evroligaš, pozneje pa je Sekulić ostal brez Alekseja Nikolića, ki je poškodovan. Sicer bi imel selektor na voljo kar deseterico z olimpijskih iger.
Tem je dodal torej kvartet mladcev. Jurij Macura je z 22 leti najstarejši med njimi. Center Krke je tako kot 20-letni ostrostrelec Partizana, Gregor Glas, že zaigral za reprezentanco, medtem pa sta Samar in Ščuka sploh prvič s člansko zasedbo in seveda na debi še čakata. "Počutim se podobno kot takrat, ko sem bil prvič vpoklican v reprezentanco U14. Kar malce podoživljam tiste trenutke. Vesel in ponosen sem, da lahko zastopam barve svoje države. Vedno poskušam dati maksimum, da bi lahko čim bolj pomagal reprezentanci do uspeha," je dejal Samar.
Jeseničan, ki je pred kratkim dopolnil 21 let, si je letos dodobra izboril mesto v rotaciji Fuenlabrade in se odlično znašel v zahtevni španski ligi. Potem ko se je po odhodu z Jesenic prek Olimpije preselil v Madrid k Realu, je v prestolnici Španije ostal tudi po dopolnjeni polnoletnosti. Z dobrimi predstavami je 197 centimetrov visoki mladenič konkretno potrkal na reprezentančna vrata: "Sem zadovoljen, kako poteka sezona. Na začetku nisem imel sreče s poškodbe, a, ko sem se vrnil, sem igral vse bolje in stopnjeval formo. Mislim, da zdaj igram kar v redu, ekipa je uspešna, kar je pa najbolj pomembno."
Samar je bil v mlajših kategorijah ves čas motor slovenske igre. Gre za zares izjemno nadarjenega "playa", ki igra v najmočnejšem državnem prvenstvu v Evropi zelo dobro in tako že na konkretni ravni razkazuje svoj potencial. Glede na prikazano, bi kaj kmalu lahko postal pomemben člen izbrane vrste, po poškodbi Nikolića, ki je bil v zadnji akciji prvi organizator igre, pa bi si v konkurenci Luke Rupnika in Matica Rebca lahko izboril priložnost: "Naredil bom, kar bo od mene zahteval selektor. On se bo odločil, kakšna bo moja vloga. Bom pa na igrišču dal vse od sebe. Že vpoklica sem bil zelo vesel. Nisem pričakoval, no, morda potihoma, ampak tudi, če ga ne bi dobil, ne bi bil razočaran. Še naprej bi trdo delal, sem pa res zelo vesel."
"Malo me je presenetil klic selektorja. Nisem pričakoval. Srečen sem, da sem tukaj. To mi res veliko pomeni. Je čast in velika želja vsakega mladega košarkarja, da igra in na najvišji ravni zastopa Slovenijo. Res mi veliko pomeni. Spremljal sem vse tekme kvalifikacij in seveda olimpijske igre poleti. Želel bi si biti del take zgodbe. Zdaj sem prišel v reprezentanco in se želim čim bolj dokazati," podobno kot Žiga navdušenja na prvih treningih s člansko vrsto ni mogel skriti Ščuka.
Primorec je še dobro leto mlajši in bo 20 let dopolnil maja. Potem ko so se pri Cedeviti Olimpiji odločili, da svoje najobetavnejše mladce posodijo Iliriji oziroma v Zagreb Cedeviti Junior, so Luko zadržali v članskem moštvu. Na uvodnih tekmah sezone je pogosto začenjal v prvi peterki, toda potem je igral vse manj in v zadnjem času je le redko dobil priložnost: "Na začetku sezone je bilo v redu, saj sem dobil minute, ki sem si jih želel. Potem smo dosegali slabše rezultate in trener je manj uporabljal mlajše igralce. Tako je v športu. Treba je biti potrpežljiv in delati naprej. Na treningih moram dati vse od sebe, da si potem zaslužim priložnost."
"Želel sem ostati pri Olimpiji. Igram z najboljšimi košarkarji, nekaj jih je tudi tu v reprezentanci. Treningi so res na vrhunski ravni, in verjamem, da bo s trdim delom prišla tudi minutaža na igrišču," je še dodal Ščuka, ki je eden izmed dveh zelo nadarjenih visokih goriških košarkarjev v Ljubljani. Luka meri 208 centimetrov in lahko igra na položajih tri in štiri, podobno pa velja za prav tako velik up za prihodnost slovenske košarke, 205 centimetrov visokega Sašo Cianija, ki je se kali pri Iliriji. Saša je natanko leto dni mlajši. Oba sta namreč rojena 23. maja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje