"Evropsko unijo pozivamo k takojšnjemu sprejetju Ukrajine po novem posebnem postopku," je dejal Zelenski v videonagovoru. "Naš cilj je, da smo skupaj z vsemi Evropejci, in kar je najpomembnejše, da smo v enakem položaju. Prepričan sem, da je pravično. Prepričan sem, da smo si to zaslužili," je povedal.

Predsednik Evropskega sveta Michel je v odzivu poudaril, da je za to potrebno soglasje vseh 27 članic EU-ja. "Željo po pridružitvi je Ukrajina izrazila že davno. Vendar pa so v EU-ju različna stališča do širitve. Ukrajina bo podala uradno prošnjo, Evropska komisija mora podati uradno stališče, Svet pa se bo odločil," je pojasnil postopek.

Michel je napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika povabiti, da bi "redno sodeloval" na zasedanjih evropskih voditeljev. Zavzel pa se je tudi za okrepitev sporazuma med EU-jem in Ukrajino.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo poudarila, da Ukrajina sodi v EU in da si Unija to tudi želi. "So eni od nas in želimo jih v povezavi," je še povedala.

Pozneje so na komisiji pojasnili, da je von der Leyen predstavila svoje stališče kot predsednica komisije, in poudarili, da ne odloča sama. Njene besede, da so eni od nas, pa pomenijo, da je Ukrajina evropska država.

Janša podprl hiter vstop Ukrajine v EU

Slovenski premier Janez Janša je na Twitterju izrazil "polno podporo" pospešenemu procesu priključitve Ukrajine EU-ju. "Imate našo polno podporo," je zapisal Janša, ki je pretekli teden skupaj s poljskim kolegom Morawieckim pozval Evropski svet k "hitrim in pogumnim odločitvam" glede sprejema Ukrajine v EU.

Logar se je sešel z Baerbock

Pot miru, po kateri je doslej hodila Evropa, je na hudi preizkušnji, v Ukrajini pa se branijo skupne evropske vrednote, sta se po pogovorih v Berlinu strinjala zunanja ministra Slovenije in Nemčije Anže Logar in Annalena Baerbock.

Pred 30 leti sta združena Nemčija in neodvisna Slovenija navezali stike in od takrat smo hodili v Evropi po skupni poti, to je poti miru, ki je trenutno na hudi preizkušnji, je na novinarski konferenci dejala nemška ministrica.

Poudarila je, da ravnanje Rusije, kot smo mu priča v Ukrajini, ni nevarno le za Evropo, ampak za ves svet, zato od Generalne skupščine ZN-a v prihodnjih dneh pričakuje obsodbo ruske agresije in mednarodno osamitev ruskega vodstva.

Logar je izrazil zadovoljstvo zaradi enotnosti Evrope, ko gre za sankcioniranje ravnanja Rusije. "Lahko smo ponosni, da smo akterji zagotavljanja varnosti in sprejemanja odločitev," je dejal. Poudaril je, da se v Ukrajini bije boje za ohranitev reda in vrednot, kot jih poznamo, ter multilateralnega sistema.

Obsodila sta grožnje ruskega predsednika Vladimirja Putina z jedrskim orožjem. Logar je dejal, da je treba grožnje, "čeprav se zdijo nore", jemati resno. Dolgo smo precenjevali racionalnost nekaterih voditeljev in zdaj lahko izbiramo le še med slabimi rešitvami, je dejal.

Nemški kolegici je predstavil poziv slovenskega in poljskega premierja Janeza Janše in Mateusza Morawieckwega k sprejetju Ukrajine v EU. Baerbock je dejala, da so bila vrata EU-ja vedno odprta, a pristop ni nekaj, kar se uresniči v nekaj mesecih, temveč je to daljnosežen proces.

Ministra sta napovedala pomoč beguncem iz Ukrajine. Se je pa Logar izognil odgovoru na novinarsko vprašanje, ali v Sloveniji obstaja hierarhija beguncev, kot bi lahko razumeli iz pozneje izbrisanega tvita vlade, v katerem je ukrajinske begunce označila za kulturno primernejše. "Slovenija podpira breme begunskega vala, sodite nas po dejanjih," je dejal.

Slovenski zunanji minister je izrazil zadovoljstvo, da se je Berlin odločil spremeniti dosedanjo usmeritev in krepko zvišati sredstva za obrambo, kar je v nemškem parlamentu v nedeljo napovedal kancler Olaf Scholz.

"Zaradi včerajšnjih odločitev v bundestagu se počutim varneje," je dejal in poudaril, da so investicije v varnost Nemčije tudi investicije v varnost celotne Evrope.

Logar in njegova nemška kolegica sta govorila tudi o dvostranskih odnosih, pri čemer je Baerbock posebej izpostavila sodelovanje pri doseganju podnebnih ciljev.

Slovenski minister pa je spomnil, da je Nemčija za Slovenijo najpomembnejši gospodarski partner. Državi sta strateški partnerici in v pripravi je akcijski načrt za sodelovanje do leta 2024. Logar je nemško kolegico povabil na podpis načrta v Slovenijo, ko bo dokončno usklajen.
Ministra sta govorila še o Zahodnem Balkanu, pri čemer je Logar izrazil podporo Slovenije berlinskemu procesu.

Švica se bo pridružila sankcijam EU-ja proti Rusiji

Tradicionalno nevtralna Švica se bo zaradi vojaške agresije na Ukrajino pridružila sankcijam, ki jih je proti Rusiji uvedla Evropska unija.

"To je velik korak za Švico," je dejal švicarski predsednik Ignazio Cassis na novinarski konferenci po odločitvi vlade, potem ko je Bern več dni okleval, ali naj se pridruži Zahodu pri uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi četrtkovega napada na sosednjo Ukrajino. Kot razlog za oklevanje je navajal svojo nevtralnost.

Zaradi oklevanja Švice je v EU-ju naraščalo nezadovoljstvo. Neimenovani evropski diplomat v Bruslju je za nemško tiskovno agencijo DPA dejal, da je nerazumljivo, da se Švica, ki sicer ni članica EU-ja, sklicuje na nevtralnost, ko bi morala kaznovati kršitve mednarodnega prava.

Švicarski predsednik je v nedeljo prvič omenil možnost zamrznitve ruskega kapitala v Švici, a je pri tem vztrajal, da bo odločitev vlade v vsakem primeru v skladu z načeli politične nevtralnosti.

Rusija sicer ni pomemben gospodarski partner Švice, so pa švicarske banke pomembne za Ruse. Po podatkih švicarske centralne banke, ki jih navaja DPA, je bilo lani na računih v švicarskih bankah za 15 milijard frankov (14,5 milijarde evrov) ruskega denarja.

Poleg tega v Švici živi nekaj ruskih oligarhov, med njimi prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina Genadij Timčenko, ki imajo v švicarskih podjetjih tudi poslovne interese.

Pritisk na švicarske oblasti je naraščal tudi doma. Konec tedna so v Bernu in drugih mestih potekali množični protesti, na katerih so ljudje izražali solidarnost z Ukrajinci in obenem zahtevali ukrepanje švicarske vlade.