Predstavniki nevladnih organizacij so na Shodu za mir pozvali k mirni rešitvi spora med Rusijo in Ukrajino in k takojšnji prekinitvi ruske agresije na Ukrajino.

Zbrane so na shodu nagovorili Iztok Šori z Mirovnega inštituta, Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije, Marjan Križman iz ZZB-ja NOB-ja, Ukrajinec, ki živi v Sloveniji, Oleg Rogoza in Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo. Med nagovori je za glasbene vložke poskrbel Jani Kovačič s slovenskimi priredbami protestniških pesmi, večinoma iz prve polovice sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Iztok Šori je opozoril, da so varnostni mehanizmi in diplomatske poti, ki bi morale preprečiti vojno, odpovedali. Unija pa ni vzpostavila primerne varnostne in obrambne politike in je zaradi opiranja na Nato postala kolateralna škoda imperializma velikih in vplivnih sil. "Agonija zaradi neenotnosti mednarodne skupnosti v vojni v Bosni in Hercegovini, ki se je začela pred natanko 30 leti, se ne sme ponoviti,” je poudaril.

Anica Mikuš Kos iz Slovenske filantropije je pojasnila, da je doživela drugo svetovno vojno kot otrok, da je bila v Sarajevu v času obleganja in tudi v čečenski vojni, v Iraku in Afganistanu. Povedala je, da so "sicer vojne med seboj so različne, lahko so dobre ali slabe, vendar je vedno skupni imenovalec človeško trpljenje."

"Za mir"

"Odločno obsojamo napad avtoritarnega ruskega režima na Ukrajino, silovit, nezakonit in nezaslišan poseg na ozemlje druge države, ki je že povzročil razdejanje in številne žrtve tudi med civilnim prebivalstvom. Napad je pognal stotine tisočev ljudi od doma, pretrgal vezi med družinskimi člani, prekinil šolanje mladih, zdravljenje bolnih in skrb za stare. Med prvimi ubitimi so bili tudi otroci. Ravno tako obsojamo odkrite grožnje z nuklearnim orožjem, ki porivajo v vojno in pogubo celo Evropo in svet," je v sporočilu zapisalo med drugim 35 organizacij, podpornic shoda in izrazilo zahtevo za takojšnjo prekinitev napadov in nasilja ter reševanje sporov za pogajalsko mizo.

"Pričakujemo, da se Evropska unija, Združeni narodi in širša mednarodna skupnost še naprej celovito in odločno angažirajo za zagotavljanje prekinitve napadov in za vzpostavitev miru. Nedopustno pa je odziv usmeriti v stopnjevanje militarizacije, v ukrepe in retoriko, ki bi dodatno podžgali in razširili vojno in nasilje. Glavne besede ne smejo imeti trgovci s strahom in orožjem," so opozorili ter pozvali na dosledno spoštovanje človekovih pravic, mednarodnega in humanitarnega prava, spoštovanja nedotakljivosti meja in ozemeljske celovitosti.

"Izražamo odločno podporo prebivalcem in prebivalkam Ukrajine v njihovi samoobrambi in dogovarjanju o miru. V Sloveniji in drugih evropskih državah moramo nujno zagotoviti takojšnjo pomoč vsem žrtvam vojne in nasilja. Meje za begunce morajo biti in ostati odprte: za vse, ki bežijo pred vojnami, konflikti in preganjanjem, ne glede na to, od kod bežijo, kakšna je njihova nacionalnost, vera ali barva kože," so še poudarili.

Obiski policije

Udeleženci današnjega shoda pa so že poslali dopis PU-ju Ljubljana, ker so uniformirani policisti kot tudi policisti v civilu obiskali nekatere udeležence shoda na sedežih nekaterih nevladnih organizacij.

"Gre za neorganiziran protest. Ne protestiramo namreč za svoj račun, ampak za ljudi, ki trpijo zaradi ruske vojaške agresije, javno se ne razglašamo za organizatorja niti kot organizator ne nastopamo pred državnimi organi – kot za organizirane proteste oz. organizatorje predvideva 7. točka 4. člena Zakona o javnih zbiranjih – ZJZ. Ljudje se bodo zbirali nenačrtovano, brez organizatorja zaradi izražanja solidarnosti z ljudmi, ki trpijo," so zapisali v dopisu in dodali, da policijsko nadlegovanje v obliki zvonjenja v stanovanjskih stavbah razumejo kot protiustavno omejevanje pravice do mirnega zbiranja po 42. členu ustave, zato bodo "v primeru nadaljevanja ustrahovalnih praks proti vodstvu policije prisiljeni vložiti pravna sredstva".

Policija zbira informacije, pomembne za varovanje shoda

Na Policijski upravi Ljubljana pa so za STA pojasnili, da javni shod doslej ni bil prijavljen, zato so policisti začeli zbirati informacije, ki bi bile lahko pomembne za uspešno izvedbo varovanja shoda. Med te informacije sodijo ugotavljanje, kdo je organizator shoda, seznanitev s programom oz. potekom shoda in pričakovanim številom udeležencev. Obvestila so policisti zbirali pri osebah oz. subjektih, ki bi lahko dale koristne podatke, so zapisali.

Kot so opozorili, neprijavljen shod za udeležence namreč pomeni, da organizator ni poskrbel za varnostne ukrepe, kot je na primer rediteljska služba, ni priskrbel dovoljenja za zaporo cest in ni seznanil javnosti s programom. "V skladu z zakonom v takšnih primerih za red skrbimo policisti, ki na podlagi varnostne ocene pripravimo sorazmerne ukrepe za zagotavljanje varnosti na shodu," so še pojasnili na PU-ju Ljubljana.

Ob tem poudarjajo, da ukrepe izvajajo izključno zaradi zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja ter da nikomur ne omejujejo pravice do zbiranja oziroma izražanja stališč. Po drugi strani pa je dolžnost organizatorjev in tudi udeležencev shodov, da spoštujejo zakon, saj je lahko le tako javni shod varen za vse.

Policija ima namreč poleg organizatorja shoda zakonsko dolžnost, da poskrbi za varovanje javnega reda in miru in tako omogoči varno zborovanje vsem udeleženim. Zato z zbiranjem obvestil in drugimi zakonskimi ukrepi zmanjšuje tveganja, izvaja ukrepe za vzdrževanje javnega reda in miru, varovanje življenja in zdravja ljudi ter zagotavlja varnost varovanih oseb in objektov, če shodi potekajo v njihovi bližini, so še dodali.