Foto: DZ/Barbara Žejavac
Foto: DZ/Barbara Žejavac

Za deklaracijo je glasovalo 67 od 74 prisotnih poslancev iz vrst vladnih strank SDS, Konkretno in NSi ter opozicijskih strank LMŠ, SD, SAB, DeSUS in nepovezani poslanci. Poslanci Levice, SNS-a in narodnih skupnosti so se glasovanja vzdržali oziroma jih ni bilo v dvorani. Proti ni glasoval nihče.

Predlog deklaracije o trenutnih razmerah v Ukrajini so v parlamentarni postopek vložili poslanci vseh poslanskih skupin, razen SNS-a, s prvopodpisanim predsednikom DZ-ja Igorjem Zorčičem.

Deklaracija obsoja rusko agresijo na Ukrajino kot "najhujšo kršitev mednarodnega prava" in rusko priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot neodvisnih republik. Poleg tega izraža solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti, podpira humanitarnost in poziva k prizadevanjem za dosego miru.

Predlog deklaracije tudi podpira do zdaj sprejete mednarodne sankcije proti Rusiji in Belorusiji. Prav tako podpira evropsko perspektivo Ukrajine, njeno prošnjo za članstvo v Evropski uniji in sprejetje jasnega načrta z jamstvom članstva do leta 2030 ob izpolnjevanju pogojev. Slovensko vlado deklaracija poziva, naj nadaljuje humanitarno pomoč Ukrajini in naj podpira dejavnosti v mednarodni skupnosti za vzpostavitev pogovorov med ukrajinsko in rusko stranjo.

Poslanci so predsednika parlamenta Zorčiča pooblastili, da z njo seznani predsednika republike Boruta Pahorja, premierja Janeza Janšo, predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsolo, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen.

Podporo deklaraciji je v imenu vlade izrazil tudi zunanji minister Anže Logar.

Minuta molka

Poslanci so se sicer ob začetku izredne seje, ki se je je udeležil tudi ukrajinski veleposlanik Mihajlo Brodovič, z minuto molka poklonili žrtvam ruske agresije na Ukrajino.

Obsodba ruske agresije tudi v državnem svetu

Tudi državni svet je obsodil vojaški napad Rusije na Ukrajino in pomoč Belorusije pri tem. Na seji so izrazili solidarnost z ukrajinskim narodom in globoko sožalje glede nedolžnih žrtev te agresije. Po seji so zapisali, da se državni svet pridružuje odzivu mednarodne skupnosti s tem, da podpira suverenost, neodvisnost, ozemeljsko celovitost in nedotakljivost mednarodno priznanih meja Ukrajine ter podpira njeno evropsko perspektivo. Svet je podal tudi poziv "k zaustavitvi agresije z ambicijo, da si vse vpletene strani prizadevajo za mirno reševanje konflikta po diplomatski poti kot edinem sredstvu za dosego trajnega miru".

Zorčič: Gre za izraz solidarnosti

Kot je v uvodu v imenu predlagatelja povedal predsednik DZ-ja Zorčič iz vrst poslanske skupinske nepovezanih poslancev, deklaracija sledi slovenski zunanji politiki in politiki miru. "Izraža solidarnost, poziva k takojšnjemu prenehanju sovražnosti in izraža podporo vsem do zdaj sprejetim mednarodnim sankcijam proti Ruski federaciji in Belorusiji," je poudaril Zorčič.

Zunanji minister Anže Logar je v imenu vlade pozdravil deklaracijo in njem namen. "Na nas politikih je, da ta nepravična, neupravičena vojna, ta brutalna agresija Ruske federacije na neodvisno Ukrajino ne bo izginila iz dnevnih vesti v ignoranco Zahoda," je pojasnil razloge za podporo deklaraciji.

Predsednica parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič, sicer iz vrst poslanske skupine Konkretno, pa je poudarila, da se DZ s tem pridružuje nacionalnim in Evropskemu parlamentu, ki so tovrstno deklaracijo že sprejeli. V njeni poslanski skupini sicer ocenjujejo, da je vsakršno relativiziranje in opravičevanje vojaške agresije na suvereno in mednarodno priznano državo neprimerno. "Prav tako je nekorektno in nemoralno, da to temo opozicija izrablja za notranjepolitične namene," je povedala.

Da so se kljub veliki enotnosti slovenske politiki pri obsodbi ruske agresije "našli nekateri, ki vojno stanje izkoriščajo za svojo lastno politično samopromocijo", pa je poudaril tudi poslanec iz opozicijskega LMŠ-ja Nik Prebil. "To je sramotno, je zavržno in je vredno vsakega obsojanja. Za nas je ključna skupna podpora ukrajinskemu narodu," je dejal.

Tudi Ivan Hršak (DeSUS) je izrazil pričakovanje, da bo DZ ukrajinskemu narodu enotno izkazal politično solidarnost. "Od vseh parlamentarnih strank pričakujemo, da bodo ostro obsodile napad in agresorja ter nehale iskati razne izgovore," je dejal.

Pomen enotnosti je prav tako poudaril poslanec SDS-a Branko Grims. Po njegovih besedah bi bilo dobro, da pri odločnem ne agresiji in nespoštovanju mednarodnega prava stopijo skupaj in dosežejo kar največjo stopnjo soglasja.

V NSi-ju so medtem izrazili obžalovanje, ker danes deklaracija ne bo prejela 90 glasov. V NSi-ju so prepričani, da Rusije ne ogroža širitev zveze Nato, temveč je to zgolj izgovor ruskega predsednika Vladimirja Putina, ogroža pa ga širitev demokracije, svobode in blaginje, je povedal poslanec NSi-ja Blaž Pavlin.

Poslanka SAB-a Alenka Bratušek pa je bila ob obsodbi ruske agresije na Ukrajino kritična tudi do ravnanja vlade Janeza Janše, ki je po njenih besedah več stvari izpeljala neustrezno. Po njenih besedah vlada ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini. Nedopustna napaka je bila tudi delitev beguncev na prvo- in drugorazredne. "Zdi se, da pri vsej komunikaciji našega predsednika vlade, povezani z ukrajinsko tragedijo, v resnici ne gre za Ukrajince, temveč za nagovarjanje domačih volivcev in njihovih čustev," je poudarila.

Zunanji minister Anže Logar je njene navedbe o tem, da vlada ni poskrbela za državljane, ki so bivali v Ukrajini, označil za laž.

Matjaž Nemec iz SD-ja pa je v razpravi poudaril, da to ni vojna ruskega naroda proti ukrajinskemu, ampak je to Putinova vojna. Cilj sankcij mora biti predvsem to, da se ruskemu vodstvu in njegovemu krogu podpornikov onemogoči, da še naprej financirajo to smrtonosno vojno.

To, da morajo biti sankcije usmerjene proti Putinu in njegovemu krogu, je poudaril tudi poslanec Levice Matej T. Vatovec. Vojna v Ukrajini po njegovih besedah pripoveduje predvsem eno, in sicer da militarizacija, povečevanje vojaških in oboroževalnih izdatkov ni rešitev, ampak glavni vzrok vseh težav.

Nekateri poslanci Levice so v razpravi povedali, da deklaracije ne bodo podprli zaradi njene "enostranskosti", ker da se Slovenija s tem v sporu javno postavlja na eno stran.

Podobno so tudi v SNS-u napovedali, da se bodo na glasovanju vzdržali. Poslanec Dušan Šiško je poudaril, da podpirajo humanitarno pomoč beguncem, a da mora Slovenija po njihovem mnenju ostati nevtralna. "Za Slovenijo bi bilo najbolje, da se umakne oziroma distancira od te nesmiselne vojne," je povedal.

Podpredsednika DZ-ja Tina Heferle (LMŠ) in Jože Tanko (SDS), ki sta vodila sejo, sta poslance večkrat opozorila, naj se v razpravi držijo točke dnevnega reda. Več poslancev je bilo zaradi tega do podpredsednice Heferle kritičnih.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o novem koronavirusu smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod omejenim številom novic. Svoje mnenje o dogajanju v povezavi z novim koronavirusom lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.