Po triurni razpravi so poslanci podprli obe dopolnili, ki ju je na podlagi predlogov zakonodajnopravne službe državnega zbora vložil Igor Zorčič, in dopolnilo koalicije, zavrnili pa so dopolnila Levice.

Predlog deklaracije, s katero bo DZ obsodil rusko agresijo na Ukrajino kot kršitev mednarodnega prava, priznanje pokrajin Lugansk in Doneck kot kršitev suverenosti države, izrazil solidarnost z ukrajinskim narodom, ki ima edini pravico odločati o svoji prihodnosti in podprl humanitarnost ter pozval k prizadevanjem za dosego miru, so podprli s 14 glasovi za in nobenim proti.

Pred glasovanjem so v razpravi podporo deklaraciji napovedale vse poslanske skupine, katerih člani so se podpisali pod predlog deklaracije. Nekatere so sicer izrazile določne vsebinske zadržke in obžalovale hitrost oziroma premalo usklajevanja pri pripravi besedila.

Poslancev SNS na seji ni bilo, dva poslanca Levice pa sta danes umaknila svojo podporo.

Zorčič je v imenu predlagateljev dejal, da želijo z njo izraziti "politično, parlamentarno podporo Ukrajini ter evropskemu in svetovnemu miru".

Predstavnica zakonodajno-pravne službe Nataša Voršič je opozorila, da deklaracija po svoji naravi ne ustvarja pravnih učinkov, je pa je pomembna politično.

Predlog deklaracije in njen namen pozdravlja tudi vlada, je povedal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Stanislav Raščan. Povedal je še, da je Slovenija zaradi uničenja slovenskega konzulata v Harkovu z rusko raketo in napadov na administrativna in stanovanjska poslopja zahtevala neodvisno preiskavo tožilca ICC.

Poslanci več opozicijskih strank so opozarjali pred izkoriščanjem trpljenja Ukrajincev v predvolilne namene, stigmatizacijo Rusov ter pred ločevanjem na "bele in nebele begunce", kot je dejal Branislav Rajić (SAB).

Matjaž Nemec (SD) je tako kot Rajić kritiziral premierja Janeza Janšo, češ da s svojimi predlogi po nepotrebnem prekomerno izpostavlja Slovenijo, in jo, kot se je izrazil Rajić, postavlja v ospredje konfrontacije EU z Rusijo.

Poslanci SDS so premierju stopili v bran. Branko Grims je izpostavil njegov predlog o podpori članstvu Ukrajine v EU, ki je nato dobil široko podporo v EU. Meni, da bi morali biti nanj ponosni.

Jožef Horvat (NSi) pojasnil, da je koalicija v dopolnilu dodala časovnico za sprejem Ukrajine v EU, ker se jim je zdelo to potrebno. Tudi oni meni, da je treba razlikovati med begunci in ilegalnimi migranti.

Janja Sluga (NeP) je izpostavila, da je napad na Ukrajino tudi napad na temeljne vrednote evropskega življenja. Tudi ona je ostro obsodila izkoriščanje krize v politične namene.

Lidija Divjak-Mernik (LMŠ) je bila kitična do premierja, češ da ljudi straši in ustvarja izredne razmere. Deklaracijo pa je označila kot dobrodošlo.

Predsednica odbora Monika Gregorčič (Konkretno) je dejala, da ne gre stigmatizirati Rusov, a menila, da vseeno nosijo odgovornost za dogajanje. Da se od Rusov pričakuje, da obrnejo hrbet predsedniku Vladimirju Putinu, je menila tudi Mojca Škrinjar (SDS).

Matej T. Vatovec (Levica) je izrazil nezadovoljstvo zaradi prehitrega oblikovanja deklaracije, vendar jo bodo podprli, ker o obsodbi ruske agresije ni dvoma, prav tako podpirajo usmerjenost k reševanju sporov in humanitarni pomoči, je dejal.

Tako nujno sejo OZP-ja kot izredno DZ-ja so zahtevali skupina poslank in poslancev iz vrst vladne koalicije in opozicije ter poslanca iz vrst italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti s prvopodpisanim Zorčičem.

Minister za zunanje zadeve Anže Logar na izrednem zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve v Bruslju

Zasedanje je vodil visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell. Osrednja tema zasedanja je bila ruska vojaška agresija v Ukrajini in ocena učinkov sprejetih omejevalnih ukrepov zoper Rusijo.

Sogovorniki so se strinjali, da so učinki sprejetih omejevalnih ukrepov zoper Rusijo že vidni in da si je še naprej potrebno prizadevati za zaustavitev ruske agresije ter za takojšnjo prekinitev nasilja in obleganja Ukrajine. Prav tako so bili enotni v podpori Ukrajini, tako materialno kot politično. Strinjali so se tudi, da je potrebno zaščititi ukrajinske begunce, katerih število narašča vsak dan. "Širitev EU predstavlja upanje za Ukrajince in njihov boj zoper rusko agresijo ter za ohranitev evropskega miru in naših vrednot. Zato mora EU dati Ukrajini jasno evropsko perspektivo in ji s tem pokazati, da v tem napadu ne bo ostala sama," je poudaril zunanji minister Anže Logar, ki se je srečanja udeležil.