Za zdaj je vpliv ukrajinske krize na slovensko gospodarstvo in inflacijo še razmeroma omejen, se pa tveganja povečujejo. Epidemija ima ob tem vse manjši učinek na domače gospodarstvo, v najnovejši publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj ugotavlja centralna banka. Po prvih ocenah statističnega urada je bila rast BDP-ja v lanskem zadnjem četrtletju 5,4-odstotna, kar je močno nad pričakovanji in tudi nad povprečjem evrskega območja. Letna rast BDP-ja je bila tako na podlagi četrtletnih podatkov lani 8,1-odstotna in je tako prvič presegla osem odstotkov.

Za letošnje prvo četrtletje napovedi kažejo na 0,8-odstotno četrtletno gospodarsko rast, vendar pri tem še niso upoštevana tveganja, ki izhajajo iz trenutnih geopolitičnih razmer. Moč konjunkture v nadaljevanju leta bo v precejšnji meri odvisna od posledic vojne v Ukrajini, vključno s sankcijami, pravijo analitiki v Banki Slovenije.

Kot so zapisali, bo v vsem letu 2022 gospodarska rast verjetno presegla njihove napovedi iz lanskega decembra, ki so bile pri štirih odstotkih. Na podlagi visoke objavljene rasti BDP-ja v lanskem četrtem četrtletju, predvidene rasti v letošnjem prvem četrtletju in dodatnih fiskalnih ukrepov bi pričakovali pozitivno revizijo decembrske napovedi, so zapisali.

Popravek navzgor bi bil lahko tudi izdatnejši in letošnja rast bi lahko presegla pet odstotkov. Vendar je nadaljnji razvoj gospodarskih razmer v tem trenutku zaradi vojne v Ukrajini in posledičnih sankcij zelo nepredvidljiv, so dodali.

Težava lahko nastane zaradi višjih cen energentov

Neposredna izpostavljenost slovenskega gospodarstva do Rusije in Ukrajine je sicer razmeroma majhna, opaznejše so lahko posredne posledice prek višjih cen energentov in surovin, upada tujega povpraševanja, finančnega stresa in padca zaupanja. Prav tako je morebitne učinke mogoče pričakovati iz nadaljnjih izpadov v oskrbovalnih verigah.

O razmerah na trgu dela Banka Slovenije ugotavlja, da se močno povpraševanje po delavcih nadaljuje, registrirana brezposelnost pa je po desezoniranih podatkih že nižja kot leta 2008. Ob visoki rasti zaposlenosti je bila medletna realna rast skupne mase bruto plač decembra visoka, 3,7-odstotna, kar daje osnovo za nadaljnje robustno zasebno trošenje.

Zaradi močne konjunkture se primanjkljaj v javnih financah postopno zmanjšuje, s pojemanjem epidemije pa so medletno manjši tudi protikrizni izdatki. Bodo pa izboljševanje javnofinančnega položaja upočasnili novosprejeti oziroma načrtovani ukrepi, med drugim za blaženje energetske krize, izrazit vpliv bi lahko imel tudi rezultat plačnih pogajanj v javnem sektorju.

Rast izvoza se je ob koncu leta pospešila

Kljub težavam v dobavnih verigah in naraščajočim geopolitičnim napetostim se je rast izvoza ob koncu leta močno pospešila. Poleg močne porabe gospodinjstev je domačo aktivnost še naprej krepilo tudi izdatno investiranje, tudi v opremo in stroje.

Glede gibanja cen Banka Slovenije opaža, da višje cene energentov in drugih surovin vse občutneje prehajajo v stroške proizvodnje industrijskih izdelkov brez energentov in stroške pridelave hrane. Dodaten pospešek jim daje letošnja rast cen storitev. Zaradi močno zaostrenih geopolitičnih razmerij se utegne rast cen še okrepiti, na daljše obdobje povišane inflacije pa bi lahko vplivale tudi investicije v t. i. zeleni prehod, saj močno krepijo povpraševanje po kovinah, ki so sestavni del proizvodnje do okolja prijaznejše elektrike, njihove zaloge pa so količinsko in geografsko omejene.