Med drugim so opozorili na to, da so se v letu 2021 tako politični voditelji kot velike družbe povezali v dajanju prednosti dobičku in moči, namesto pri pomoči ljudem. Pri tem je bilo poudarjeno dajanje danih obljub o pravičnejši skrbi za zdravje ljudi med pandemijo in po njeh, so sporočili iz AI-ja Slovenija.

Premožnejše države so nakopičile na milijone več odmerkov cepiv, kot so jih lahko porabile, tako da so nekatere imele dovolj odmerkov, da bi lahko do petkrat cepile svoje celotno prebivalstvo, je navedeno v letnem poročilu AI-ja.

Amnesty je v poročilu okrcal bogate države, denimo članice EU-ja, Norveško, Švico in Združeno kraljestvo, ker niso podprle začasne opustitve pravic intelektualne lastnine za cepiva proti covidu-19, kar bi omogočilo proizvodnjo cepiv tudi v manj razvitih državah.

Sorodna novica AI: Lani številni napadi na človekove pravice, povezani z begunci, protesti in svobodo medijev

Čeprav so proizvajalci cepiv prejeli milijarde iz javnih sredstev, so požrešno kovali ogromne dobičke, cepiva pa omogočali zgolj bogatim državam, navaja poročilo, ki kritizira tudi digitalne velikane, ker so med pandemijo spodbujali senzacionalistične vsebine, da bi si pridobili največje mogoče dobičke.

Opozorilo glede utišanja kritik

V razmerah, ko je nujna razprava o tem, kako se je najbolje spoprijeti s številnimi svetovnimi izzivi, so mnoge države še povečale svoja prizadevanja, da bi utišale kritike. V letu 2021 je najmanj 67 držav sprejelo nove zakone, ki omejujejo svobodo izražanja ali zbiranja, še dodaja poročilo.

Ob poslabšanju položaja na področju svobode izražanja in svobode medijev so opozorili tudi na to, da je neodvisna civilna družba omejena in pogosto tarča nadlegovanja skoraj v vsaki drugi državi.

Mednarodna skupnost v glavnem neučinkovita glede konfliktov

Poleg tega poročilo poudarja, da so po vsem svetu izbruhnili novi in nerešeni konflikti, v katerih je civilno prebivalstvo le postranska škoda. Že tako krhki zdravstveni in gospodarski sistemi so se znašli na robu, mednarodna skupnost pa je pri tem v glavnem neučinkovita, so še dodali.

V Afganistanu, Burkina Fasu, Etiopiji, Palestini, Libiji, Mjanmaru in Jemnu so spopadi povzročili obsežne kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava. Po mnenju AI-ja svetovne sile hudih kršitev niso ustrezno kaznovale.

Statistični podatki kažejo, da so bili zagovorniki človekovih pravic samovoljno pridržani v najmanj 84 od 154 držav, begunci so bili nezakonito vrnjeni v svoje države ali protipravno potisnjeni čez mejo v vsaj 48 od 154 držav, nepotrebna ali pretirana sila pa je bila uporabljena proti protestnikom v vsaj 85 od 154 držav, vključenih v letno poročilo.