"Javni mediji so bili tarče spodkopavanja: izvajale so se kampanje blatenja, novinarji so bili tarča pogostega nadlegovanja, tudi od premierja Janeza Janše in drugih visokih politikov. Slovenska tiskovna agencija je dolge mesece ostala brez financiranja. Slovenija pa je na Svetovnem indeksu svobode medijev padla z 32. na 36. mesto. Tarča kampanj klevetanja, ki so jih izvajali predstavniki oblasti, so bile pogosto tudi nevladne organizacije in drugi kritični glasovi," so v Amnesty International Slovenije povzeli svoje ugotovitve.

Opozorili so na omejevanje zbiranj z namenom protesta v okviru protikoronskih ukrepov. Kot so navedli, je splošna prepoved javnih zbiranj z izjemo 12 dni veljala od oktobra 2020 do 19. aprila 2021. Številne protestnike je policija kaznovala z visokimi globami. Julija je odloke o prepovedi zbiranja ustavno sodišče razglasilo za neustavne. Kljub temu je vlada v začetku letošnjega leta od Jaše Jenulla, enega izmed vidnejših petkovih protestnikov, zahtevala plačilo treh zahtevkov za stroške varovanja mirnih protestov, ki se jih je udeležil, so pojasnili. Direktorica AI Slovenija Nataša Posel je ob tem poudarila, da gre v tem primeru za več kot 40.000 evrov, "čeprav je omogočanje protestov dolžnost policije".

Ob tem so dodali, da je ustavno sodišče kot neustavne prepoznalo dele zakona o nalezljivih boleznih, ki so bili temelj za številne omejitvene ukrepe. "Poleg nadaljevanja prisilnih vračanj beguncev na Hrvaško se je zaostrila tudi begunska zakonodaja, ki zdaj dopušča možnost popolnega zaprtja mej za begunce in s tem odstop od mednarodnega azilnega prava," so še zapisali.

Sorodna novica Amnesty International opozarja na prednost dobička nad pravičnostjo

Premika na bolje: opredelitev posilstva in zakon o dolgotrajni oskrbi

Kot dobro v Sloveniji je organizacija ocenila spremembo opredelitve posilstva v skladu z modelom soglasja, pozdravljajo pa tudi decembra sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi.

Tudi v Evropi marsikje oblasti zatirale kritične glasove

Za Evropo AI med drugim ugotavlja, da se je dve leti po izbruhu pandemije spoprijemala s stalnim porastom avtoritarnosti, včasih pod krinko zaščite prebivalstva pred covidom-19, in da so v številnih delih Evrope oblasti zatirale neodvisne in kritične glasove. Pozitiven odziv večine evropskih držav do Ukrajincev je žal v ostrem nasprotju s splošnim trendom evropske migracijske in azilne politike v 2021, ugotavljajo v AI-ju in dodajajo, da je Evropo zaznamoval tudi porast rasizma, usmerjen proti temnopoltim, muslimanom, Romom in Judom.

Po ugotovitvah AI-ja je bila neučinkovita tudi mednarodna skupnost. "To se je posebej kazalo skozi paralizo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki ni ukrepal glede grozodejstev v Mjanmaru, kršitev človekovih pravic v Afganistanu, vojnih hudodelstev v Siriji ... Ta trajna paraliza multilateralnih teles in primanjkljaj odgovornosti močnih držav sta utrdili pot do ruske invazije Ukrajine, ki grobo krši mednarodno pravo," so zapisali.