Pri šolarjih na razredni stopnji so po vrnitvi v šolske klopi zaznali slabši besedni zaklad in pismenost, slabše branje, krajši čas zbranosti, klepetavost, več porabljenega časa za pisanje nalog in manjšo samostojnost, kaže raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Na predmetni stopnji učitelji opažajo upočasnjeno razmišljanje, slabše pomnjenje, nemir, klepetavost, težave z zbranostjo, slabše znanje, težave pri postavljanju ciljev in pri nekaterih tudi upad telesne dejavnosti.

Pri nekaterih dijakih so po vrnitvi v učilnice zaznali večjo občutljivost na dražljaje, kot je na primer hrup iz okolja, dijaki so tudi težje vzpostavljali stike z vrstniki, več težav so imeli z nastopanjem pred razredom, motivacija za šolsko delo je upadla, upadlo je tudi gibanje, naraslo pa sedenje pred ekrani.

Nekatere šole so zaznale tudi več izpisov in prepisov, saj informativni dnevi niso potekali v živo, zaradi česar dijaki niso prejeli prave predstave, kako zahtevna je šola, v katero se vpisujejo.

Več tesnobe in impulzivnosti

Šolanje na daljavo je vplivalo tudi na duševno zdravje. V splošnem so pri otrocih in mladostnikih zaznali več duševnih težav, kot sta tesnoba in impulzivnost. Pri otrocih, ki so že prej imeli težave, so se te v obdobju šolanja na daljavo še poglobile. Poglobila se je tudi vrzel med boljšimi in slabšimi učenci.

Nekatere šole posledice blažijo z različnimi aktivnostmi – na primer z delavnicami za duševno zdravje, zagotavljajo spodbudno učno okolje, skrbijo za več gibanja, organizirajo tematske razredne ure, pri tem pa sodelujejo z zunanjimi izvajalci. V prednosti so šole, ki so že v preteklosti razvile programe oziroma delavnice s področja zdravega načina življenja, ugotavljajo v raziskavi.

Pomoč bi morala biti na voljo hitreje

Sodelujoči pa so poudarili, da bi šole potrebovale pomoč v primerih, ko imajo otroci in mladostniki resne težave in potrebujejo nadaljnjo zdravstveno obravnavo. Poleg tega bi dostop do tovrstne pomoči moral potekati hitreje. Zato je nujno izboljšanje sodelovanja med šolami in zdravstveno službo ter lažji in hitrejši dostop do nadaljnje obravnave.