Na skupni seji odbora za zadeve Evropske unije in odbora DZ-ja za gospodarstvo so ob 13. uri zaslišali kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, Aleksandra Jevška. Jevšek je bil sicer župan Murske Sobote.

Jevšek je že v svoji uvodni predstavitvi kot prioriteto poudaril uspešen zaključek črpanja sredstev EU-ja v večletnem finančnem obdobju 2014–2020, pri čemer verjame, da bo Slovenija do konca 2023 uspešno izkoristila vsa sredstva, ki so ji na voljo, ter dokončanje postopka oblikovanja in usklajevanja temeljnih dokumentov za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027.

V zadnji fazi usklajevanja z Evropsko komisijo je sporazum o partnerstvu med Slovenijo in komisijo pri izvajanju kohezijske politike v novem obdobju, z Brusljem se usklajuje tudi program izvajanja kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Jevšek je opozoril, da časa ni veliko in da bo treba dokumente uskladiti do začetka jeseni.

Pri tem bo ključno tudi soglasje vzhodne in zahodne kohezijske regije. V tem smislu je eden bistvenih izzivov na poti najti rešitve za zahteve zahodne regije, kako prek povečanja nacionalnega sofinanciranja doseči višji delež sofinanciranja za slabše razvita območja sicer bolj razvite zahodne kohezijske regije, je poudaril Jevšek.

Kohezijska politika

Ministrski kandidat je ob tem opozoril, da bodo imele države za izvajanje kohezijske politike v novem obdobju zaradi zamud pri sprejemanju temeljnih dokumentov na voljo manj časa kot v iztekajoči se finančni perspektivi. Namesto devet let jih bo tako na voljo sedem.

Bo pa do konca 2026 mogoče izkoristiti sredstva iz sklada za okrevanje po koronski krizi. Jevšek napoveduje nujne popravke nacionalnega načrta za okrevanje, da bo Slovenija izkoristila vsa razpoložljiva sredstva, tudi celoten potencial povratnih sredstev, torej posojil iz finančnega mehanizma za okrevanje, v okviru katerega se v imenu članic EU-ja zadolžuje Evropska komisija in nato denar posoja državam.

Natančnejši glede vsebinskih popravkov načrta, kar je sicer tudi zapisano v koalicijski pogodbi, ni bil. Rekel je, da je treba načrt pregledati in ga prilagoditi novim okoliščinam in potrebam za zagotovitev dolgoročne rasti in obravnavo izzivov zelenega in digitalnega prehoda. V pripravo sprememb je treba po njegovih besedah vključiti gospodarstvo, univerze, lokalne skupnosti in civilno družbo, da bi skupaj našli projekte in programe za modernizacijo slovenskega razvojnega modela.

Preprostejši postopki za črpanje

Omenjal je tudi poenostavitev in poenotenje postopkov za črpanje kohezijskih sredstev, operativni del zdaj vladne službe in v prihodnosti ministrstva želi približati uporabnikom na terenu, tudi z organizacijskimi spremembami.

Jevšek bo namreč po uveljavitvi sprememb zakona o vladi, ki jih predlagajo v prihodnji vladni koaliciji, a so jih začasno zablokirali v stranki SDS, postal minister za kohezijo in regionalni razvoj. Veliko vprašanj članov odborov se je danes tako dotikalo tem regionalizacije in regionalnega razvoja.

Dosedanji župan Murske Sobote je med drugim dejal, da je treba namesto skladnega pospešiti trajnostni razvoj Slovenije, zagotoviti razvojna sredstva za regije zunaj kohezijskega okvira, razviti nove finančne mehanizme za razvoj regij in prenesti večje pristojnosti na regije za finančne spodbude. Omenil je tudi nove pristope pri zmanjševanju regionalnih razlik in vpeljavo dveh načel v politiko regionalnega razvoja – načelo subsidiarnosti in načelo, da ko država občinam naloži naloge, za to zagotovi ustrezna sredstva.

Glede projekta uvedbe pokrajin je dodal, da je to proces za vsaj dve stabilni vladi. Vseeno pa se mu vse delo, ki je bilo v projekt vloženo do zdaj, ne zdi zaman. Si je pa za te zahtevne spremembe treba vzeti čas in jih temeljito premisliti ter uskladiti z lokalnimi skupnostmi.

Jevšek bo minister iz kvote SD-ja

Rojen je bil 21. julija 1961, izobraževalno pot pa je začel na srednji policijski šoli v Tacnu, leta 2014 pa je pridobil naziv doktorja znanosti na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno je župan Murske Sobote in habilitiran predavatelj kriminalistike na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Ljubljani in na Višji policijski šoli v Tacnu. Bil je med idejnimi pobudniki za ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, v namen ustanovitve je vodil tudi vladno medresorsko skupino.

Druga zaslišanja

Ob 17. uri bo na seji odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino zaslišan kandidat za ministra za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. Papič je nekdanji rektor Univerze v Ljubljani, je kandidat iz kvote Gibanja Svoboda. Po predvideni spremembi zakona o vladi pa naj bi Papič prevzel resor za visoko šolstvo.

Ob isti uri bo pred odborom DZ-ja za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo zaslišanje kandidatke za ministrico brez resorja, pristojno za digitalno preobrazbo, Emilije Stojmenove Duh. Stojmenova Duh je nekdanja izvršna direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenija, čeprav je na državnozborskih volitvah kandidirala na listi SD-ja, je po volitvah iz SD-ja izstopila in je kandidatka iz kvote Gibanja Svoboda.

Zaslišanja preostalih kandidatov za ministre se bodo nadaljevala še v ponedeljek in torek. Če bodo vsi kandidati prestali zaslišanja na matičnih odborih, bo glasovanje o vladi premierja Roberta Goloba v DZ lahko že v sredo.

Sorodna novica Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev"

Han in Arčon že potrjena

Ob 9. uri se je na seji odbora DZ-ja za gospodarstvo začelo zaslišanje kandidata za gospodarskega ministra Matjaža Hana, dolgoletnega vodje poslanske skupine SD-ja in poslanca, predtem pa župana občine Radeče in direktorja družinskega podjetja. Dobil je pozitivno mnenje.

Sorodna novica Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje

Na seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so prav tako ob 9. uri zaslišali kandidata za ministra brez resorja, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mateja Arčona in ga že potrdili.

Amalija Žakelj ne bo ministrica

Kot smo poročali v petek, je nastal prvi zaplet pri oblikovanju ministrske ekipe. Amalija Žakelj je namreč umaknila soglasje za vodenje ministrstva za šolstvo in vzgojo. Kot poroča Delo, bo novi kandidat za ministra Darjo Felda iz kvote Gibanja Svoboda, ki bo najprej nastopil funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za izobraževanje. Kot poroča Delo, je naprej zavrnila mesto državne sekretarke, zdaj pa je umaknila še soglasje za vodenje ministrstva za vzgojo in šolstvo.

Nova faza oblikovanja vlade

Z današnjimi zaslišanji petih kandidatov za ministre se začenja nova faza oblikovanja 15. slovenske vlade. Pred matičnimi odbori bodo kandidati za ministre za gospodarstvo, Slovence v zamejstvu in po svetu, kohezijo, izobraževanje in digitalno preobrazbo.