Obenem pa je bil z osmimi glasovi proti šestim zavrnjen predlog deklaracije o podpori resoluciji EP-ja o totalitarizmu iz leta 2009. Razprava o deklaraciji o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o obsodbi vseh vrst totalitarizmov, ki je bila na dnevnem redu prva, se je sicer precej razgrela in zavlekla ter jasno nakazala končni izid glasovanja.

Medtem ko so poslanci SDS-a poudarjali nujnost, da Slovenija končno "brez pridržkov in v celoti" podpre resolucijo Evropskega parlamenta in obsodi prav vse totalitarizme na evropskih tleh, so poslanci koalicije in tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan v imenu vlade predlogu SDS-a nasprotovali.

Pravosodna ministrica predvsem iz postopkovnih razlogov. Kot je med drugim poudarila, je namreč omenjena resolucija politični akt avtonomne institucije EU-ja in je kot tak za države članice dano dejstvo. To je po njenem mnenju parlament tudi že pripoznal s sprejetjem deklaracije o seznanitvi s to resolucijo leta 2009.

Vojna hudodelstva v Ukrajini

Precej bolj ubrano je medtem minila razprava o predlogu SDS-a za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi sprejemali njihov predlog deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini.

Ta EU poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe v podporo pregonu krivcev za zločine proti človečnosti med vojno v Ukrajini. Med drugim poziva k ustanovitvi posebnega mednarodnega sodišča v ta namen in podpira ustanovitev skupne preiskovalne skupine na pobudo Litve, Poljske in Ukrajine, ki jo usklajuje agencija EU-ja Eurojust. Opozarja tudi na resno nevarnost, da bodo zaradi nadaljevanja sovražnosti v Ukrajini dokazi, povezani z vojnimi zločini, uničeni.

Vlada je v sredo zvečer na dopisni seji sprejela mnenje o tej resoluciji Evropskega parlamenta in podprla njene cilje. Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Igor Šoltes je danes to ponovil, obenem pa ocenil, da vlada pri deklaraciji DZ-ja na to temo v bistvu "nima posebne vloge in tudi ne posebne pristojnosti".

Pravna podlaga in skladnost z ustavo

Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle je medtem zatrdila, da MNZ podpira cilje iz resolucije in da slovenska policija že izvaja potrebne dejavnosti v smislu podpore boju proti nekaznovanju vojnih hudodelstev v Ukrajini. Je pa opozorila, da je ključno, da imajo vsi sprejeti ukrepi nesporno pravno podlago in so ustavno skladni.

Postregla je še s statističnim podatkom, da je slovenska policija doslej obravnavala eno kaznivo vojnega hudodelstva na škodo dveh ukrajinskih državljanov in podala poročilo na okrožno državno tožilstvo v Novem mestu.

Koalicijski poslanci so predlagali več dopolnil, ki so bili z devetimi glasovi za in s šestimi proti tudi sprejeti. Z njimi so načeloma le sledili nasvetom zakonodajno-pravne službe DZ. Med njimi je bilo dopolnilo, ki je spremenilo samo ime deklaracije, in sicer je besedo podpora resoluciji Evropskega parlamenta zamenjal s seznanitvijo z resolucijo.

Poslanci SDS-a dopolnil niso podprli, saj da ti razvodenijo njihov predlog, so pa kljub temu na koncu podprli deklaracijo. Tako so storili tudi koalicijski poslanci. Na koncu so vsi ugotovili, da so očitno vsaj v obsodbi ruske agresije in grozodejstev v Ukrajini ter v podpori tega, da se neodvisno raziščejo in odgovorne privedejo pred roko pravice, enotni, če že pri drugih vprašanjih niso.