Kot je na novinarski konferenci pojasnil v. d. strokovnega direktorja NIJZ-ja Ivan Eržen, strokovno skupino NIJZ-ja sestavljajo najpomembnejši strokovnjaki iz Slovenije, ki pokrivajo različna področja, ključna za spremljanje in pripravo na obvladovanje epidemije. Napovedal je, da bo NIJZ s pomočjo strokovnjakov in njihovih ekip, ki bodo še oblikovane, sposobni pripraviti take ukrepe in priporočila, ki bodo sprejemljivi tako pri vladi kot pri prebivalstvu. Ključna se mu zdita dobra komunikacija in opolnomočenje prebivalstva, da bo jasno, kdaj se kako ravna.

Naloga posvetovalne skupine bo po Erženovih besedah predvsem ta, da bo spremljala dogajanje na področju pojavljanja virusa in predlagala, kako naj se družba pripravi na to, da bo bolezen obvladljiva. Med ključnimi nalogami bosta tudi promocija in koordinacija cepljenja, da bodo "prebivalci to razumeli kot pozitiven ukrep, in ne kot prisilo". Tudi on je sicer poudaril, da obveznega cepljenja ne bo. "Si bomo pa zelo prizadevali, da bi ljudem pokazali prednosti takega ukrepa," je dodal.

Po besedah Eržena generalni direktor NIJZ-ja Milan Krek po novi delitvi pri strokovnih zadevah nima posebne vloge. "Absolutno pa seveda bom kot odgovoren za strokovno področje poskrbel, da bo o tem informiran, da se bova o kakršnih koli odprtih vprašanjih pogovorila prej in morebitna nesoglasja odpravila," je dejal.

Med ukrepi bo izbiral vsak posameznik sam

"Situacija je resna. Pomembno jo je spremljati, a ni tako grozno, kot se morda zdi na prvo oko," je dejal predstojnik centra za nalezljive bolezni Mario Fafangel, ki bo vodil strokovno posvetovalno skupino. Razlog sta predvsem novi podrazličici omikrona BA.4 in BA.5. Bolj kot njuna nalezljivost sicer k širjenju virusa po Fafanglovih besedah pripomore to, koliko so ljudje občutljivi na ponovne okužbe. Poudaril je, da to ne pomeni, da so ljudje hkrati občutljivejši tudi za hujši potek bolezni in smrtnost.

Sorodna novica V ponedeljek potrjenih 1222 okužb z novim koronavirusom

Kot je poudaril Fafangel, je pomemben tudi kapital imunosti, ki ga je slovensko prebivalstvo pridobilo v dveh letih in pol. "Ta kapital smo pridobili s cepljenjem, prebolelostjo in zdaj s hibridno imunostjo," je dejal in pojasnil, da to omogoča, da je epidemiologija te bolezni zdaj drugačna in se lahko z njo drugače spopadamo.

Epidemiologu se sicer pri omejevanju širjenja virusa zdijo ključna močna javnozdravstvena priporočila. Pri tem ne gre za odloke, obveze in kazni, je poudaril. Dodal je, da je šlo pri tem zgolj za obliže, ki so bili v tedanji situaciji sicer smiselni. "Ampak to je kratkotrajen pristop. Zdaj je treba drugače. Močen javnozdravstveni ukrep je pravzaprav priporočilo, ki je dostopno in družbeno sprejemljivo," je dejal. Kot je pojasnil, to pomeni premik upravljanja tveganja na raven posameznika, ki se bo prostovoljno odločil, po katerih od priporočil in ukrepov bo posegel.

Fafangel je poudaril, da cepljenje ostaja najučinkovitejši ukrep za zaščito zdravja. "Osnovno cepljenje in en poživitveni odmerek je tisto, kar je omogočilo, da imamo diskrepanco med hudim potekom bolezni in okužbami," je dejal in poudaril, da odločitev za cepljenje ni nikoli prepozna in da je za to vedno pravi čas. Poudaril je tudi priporočilo, da bolni posamezniki ostajajo doma, zračenje prostorov, delo na domu, nošenje zaščitnih mask. Glede mask je dejal, da velikokrat predstavljajo kamen spotike. Pozval je k temu, da ljudje glede mask razmislijo s hladno glavo. "Ob povečanem številu primerov je maska še vedno orodje, ki lahko zaščiti tebe in druge in je najprimernejša v zaprtih, natrpanih prostorih. To je priporočilo – ali si jo boste dali gor ali ne, se bo vsak odločil sam," je dejal.

Loredan: Nikoli ne bomo zahtevali spreminjanja odločitev čez noč

"Veseli smo, da dajemo besedo stroki, da dajemo besedo in odgovornost za obvladovanje epidemije NIJZ-ju, ki je edina ustanova v Sloveniji, ki lahko to vodi," je v uvodu novinarske konference dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Pojasnil je, da so skupaj s člani posvetovalne strokovne skupine dorekli način komunikacije in ukrepanje, ter poudaril, da bo delovanje usklajeno. "Želimo, da ni kriznih časov, želimo, da se zdravljenje covida umesti v naš zdravstveni sistem, in ne želimo, da ostajajo pacienti, ki nimajo covida, tako kot so bili zdaj, neustrezno in neenakovredno obravnavani," je poudaril minister. "Zdravstvo moremo vrniti na raven iz leta 2019 in covid moremo umestiti v naš zdravstveni sistem," je bil jasen.

"Vlada in ministrstvo nikoli ne bosta posegala v pristojnosti strokovne skupine, nikoli ne bomo od strokovne skupine zahtevali, da spreminja odločitev čez noč. Oni vodijo epidemijo, dajejo strokovna mnenja, vlada pa ja tista, ki prevzame odgovornost za kakršno koli razliko v primerjavi s potencialnimi ukrepi, ki bi bili sprejeti, če se stanje bistveno zaostri," je pojasnil Loredan. Pri tem je ob sprejemanju novele zakona o nalezljivih boleznih poudaril, da obveznega cepljenja proti covidu-19 ne bo.

Minister za zdravje je že pred časom napovedal, da bo v okviru ministrstva za zdravje delovala skupina za intenzivne postelje. Na tiskovni konferenci je pojasnil, da bo skupino vodil vodja oddelka za intenzivno terapijo na ljubljanski infekcijski kliniki Matjaž Jereb, koordinator pa bo, kot že v času prejšnjih epidemičnih valov, Robert Carotta. Skupina bo po ministrovih besedah določila kritične točke zdravstvenega sistema. Cilj je, da maksimalno 20 odstotkov posteljnih kapacitet bolnišnice namenijo za zdravljenje covidnih bolnikov. Če bi število presegli, bo skupina pripravila scenarije za ukrepanje, je napovedal.

Fafangel pričakuje, da testiranje ne bo več pogojevalo vsakodnevnega življenja

Prava novost strokovne posvetovalne skupine bodo po besedah Fafangla delovne skupine, ki jih bo sestavil vsak od 12 članov. Prvič se bo skupina sešla na začetku julija, prve strateške usmeritve pa bodo predstavljene avgusta. "Delovali bomo po scenarijih. Verjetno bodo v ospredju trije scenariji," je napovedal Fafangel. Kot najbolj mogoč scenarij je poudaril, da kapital imunosti in zaščite ostaja relevanten in da se bo vrzel med številom okužb in številom hospitaliziranih bolnikov obdržala.

Delo strokovne skupine bo tako po Fafanglovih pojasnilih v okviru scenarija A predvsem razširiti nabor orodij za obvladovanje okužb in jih narediti čim dostopnejše, da bodo lahko ljudje prostovoljno izbirali med njimi. Po tem scenariju bi veljala paleta priporočil, kot velja zdaj – cepljenje proti covidu-19, izolacija, zračenje prostorov, delo na domu in uporaba zaščitnih mask za zaščito sebe in drugih.

Scenarij B bi pomenil nevarnejšo bolezen covid-19, tveganje za hud potek bolezni bi bilo na ravni prejšnjih različic. V tem primeru bi skupina tehtala o predlogih nekoliko strožjih epidemičnih ukrepov. Scenarij C bi začel veljati v primeru hudega poslabšanja epidemičnih razmer.

"Mi kot skupina, kot NIJZ, ne moremo zahtevati zaupanja. Zaupanje se ne zahteva, izgubljenega ga je bilo veliko. Kar lahko naredimo, je, da delamo, pokažemo rezultate, transparentno komuniciramo in si v dolgem procesu pridobimo nazaj nekaj vašega zaupanja," je dejal Fafangel.

Glede testiranja je pojasnil, da bi to ostalo v domeni zdravljenja, identifikacije okužb, glede na presojo osebnega zdravnika. Želja je sicer, da bi bilo samotestiranje čim dostopnejše. "Ampak nekih tapetnih testiranj, ki podajajo bonitete za vsakodnevno življenje – pričakovanja so, da se ne gre v to smer," je napovedal.

Različica BA.5 se hitro širi

Podrazličica omikrona BA.5 se hitro širi po Evropi in povzroča poletni val epidemije. Pri nas bi bil to že šesti val po vrsti, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar. Število okužb je zaradi zmanjšanega testiranja vsaj trikrat večje, kot kažejo dnevni podatki. Zaradi sposobnosti izogibanja protitelesom pred okužbo s podrazličico BA.5 niso zaščiteni niti prebolevniki niti cepljeni, hkrati pa BA.5 ne povzroča hujše oblike bolezni.

Kot pojasnjujejo infektologi, so v veliki večini primerov prizadeta zgornja dihala, ne pa spodnja, kot je bilo to značilno za koronavirusno različico delta, posledično pa število hospitalizacij ne narašča. Poletni val okužb naj bi se začel umirjati konec julija.

Kombinirana cepiva

Tako strogih koronskih ukrepov, kot smo jih imeli v prejšnjih valovih, stroka ne pričakuje, poleg tega so za jesen napovedani tudi prilagojeni odmerki cepiva. "Razvijalci napovedujejo cepiva, ki bodo kombinirana in bodo vsebovala dve različici koronavirusnih povzročiteljev okužbe, tako omikron kot predhodno in bodo nudila zaščito tudi pred novimi različicami, ki se razvijajo iz prvotne različice omikrona," je pojasnil Zoran Simonovič z NIJZ-ja.

Ob tem pa ne pozabimo, da zdravstvena stroka še naprej svetuje samozaščitno obnašanje, če zbolimo, pa čeprav z blagimi simptomi, je priporočljivo ostati doma.

Število potrjenih okužb s koronavirusom v Sloveniji v zadnjih tednih narašča. Prejšnji teden so pri nas potrdili približno 4170 primerov koronavirusnih okužb, približno 1370 več kot teden prej. Rahlo je v vzponu tudi število hospitaliziranih zaradi covida-19. Nekdanja vodja posvetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, infektologinja Mateja Logar je pred dvema tednoma sicer dejala, da se vsak dan okuži od tri- do štirikrat več posameznikov, kot zaradi manjšega obsega testiranja kažejo uradni podatki. Zato je predlagala povečanje dostopa do testiranja.