Interventno zakonodajo, ki jo je vlada v parlamentarni postopek vložila po nujnem postopku, so pripravili na ministrstvu za zdravje in med drugim obravnava dolge čakalne dobe v zdravstvu oz. zmanjšano dostopnost do zdravstvenih storitev. Tega bi se lotili tudi z dodatki za povečan obseg dela in za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Finančni učinek zakona je ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na seji odbora poudaril, da gre pri tem zakonu za prvi korak k zdravstveni reformi. V tem prvem koraku želijo pridobiti informacije o stanju glede čakalnih dob in dostopnosti predvsem primarne ravni zdravstva.

V Levici opozarjajo, da jih skrbi več ukrepov, ki so napisani na način, da bodo materialno ugodnejši za zasebnike kot pa za zdravnike v javnih zavodih. Interventni zakon bo s tem samo še bolj spodbudil odhode iz javnih zavodov, je na seji opozoril poslanec Levice Miha Kordiš. Hkrati je opomnil na dogovor iz koalicijske pogodbe, da je treba postaviti javno zdravstvo na prvo mesto.

Poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič je dejal, da se ograjuje od Kordiševega "žaljivega naslavljanja zdravnikov, da delajo samo za profit". Gregorič je dejal, da so predlog zakona v koaliciji usklajevali 14 dni in da so vanj vgradili veliko kompromisov in varovalk po željah Levice. "Sprašujem se, ali smo v isti koaliciji," je dejal Gregorič.

K prenehanju uporabe izraza "dvoživke" je pozval tudi minister. Hkrati pa je poudaril, da je v demokraciji prav, da vsak pove svoje mnenje na kulturen način. "Prav pa je tudi, da vemo, da je vodja koalicijske stranke drugačnega mnenja kot poslanec, ki sedi tukaj," je dodal. Levica sicer pričakuje, da do četrtkovega glasovanja dosežejo konsenz z dodatnimi dopolnili.

Kritična tudi opozicija

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec se je s Kordišem strinjala v delu, da obstaja možnost prehoda zdravnikov iz bolnišnic k zasebnikom. Izpostavila je, da zakon ni obrnjen k bolniku, ampak k izvajalcu zdravstvene storitve. "Pustite koncesionarje, naj zdaj v tej fazi delajo, drugače ne boste skrajšali čakalnih vrst," je dejala.

Nagrajevanje primarne ravni ne bo prineslo želenih učinkov, je izpostavila Godec, saj so družinski zdravniki preobremenjeni že zdaj, po njenem mnenju se bo poslabšala le kakovost storitve. Medicinske sestre pa da bodo zapuščale bolnišnice, ker bodo v zdravstvenih domovih dobile več dodatkov.

Poslanci SDS-a so problematizirali tudi sestave svetov javnih zavodov, ki jih zakon spreminja, koaliciji so očitali tudi kadrovanje v svetih bolnišnic. Opozorili so tudi na ustanovitev urada za nadzor, kakovost in investicije, ki se znova vzpostavlja pod okriljem ministrstva in ukinja urad za centralno evidenco cen. Urad so s sklepom vlade ustanovili, preden je bil zakon sprejet, kar v SDS-u ocenjujejo kot nedopustno.

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je dejal, da je težava v tem, da koalicija ni enotna. Izpostavil je, da je treba v skrajševanje čakalnih vrst vključiti vse razpoložljive kapacitete in izvajalce. "Ko smo bolni, je naš cilj, da čim prej ozdravimo in da storitev plača tisti, ki mu celo življenje nosimo denar," je dejal. Ministru je hkrati ponudil roko, če bo "imel težave v koaliciji".

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je dejala, da tudi sama ni naklonjena omnibus zakonu, a če bi postopali v vsak zakon posebej, zaradi dolgotrajnega postopka ne bi skrajšali čakalnih vrst, tako pa bodo vsaj začeli sanacijo stanja. Dodala je tudi, da je razočarana, da ni bilo socialnega dialoga z reprezentativnimi sindikati.

Minister je sklenil, da je vesel vseh predlogov, a da hkrati ne razume, zakaj smo potem na točki, ko je potreben interventni zakon za zdravstvo, če so vse rešitve že znane. "Sam v zakon verjamem," je dejal.

Sorodna novica Po mnenju ZZZS-ja predlagani interventni ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema

Pravna opozorila

Zakonodajnopravna služba je sprva opozorila, da je zakon strukturiran na enak način kot t. i. protikoronski svežnji zakonov in posega v več zakonov hkrati, zato bi bilo bolje, da se pripravijo novele za vsak zakon posebej. Meni, da je zakon mestoma pomanjkljiv in nejasen, da ogroža načelo pravne države, hkrati pa odstopa od nekaterih členov že obstoječih zakonov.

Po vložitvi več kot 20 dopolnil pa je zakonodajnopravna služba podala mnenje, da dopolnila sledijo pripombam, ki jih je sprva izpostavila. Nekaj nepravilnosti pa vseeno ostaja, med njimi ni opredeljena posebna obremenitev, za katero se bo izplačevala nagrada, in da ta pripada le zdravnikom, ne pa tudi drugemu zdravstvenemu osebju.

Minister Bešič Loredan je dejal, da so pripombe zakonodajnopravne službe pregledali in uskladili pred sejo, svetovalka ministra Tjaša Vidic pa je dejala, da pridobivajo podatke analiz, zato bodo določeni vsebinski deli, na katere opozarja zakonodajnopravna služba, pripravljeni naknadno.

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) meni, da ukrepi ne bodo zagotovili stabilnosti zdravstvenega sistema. Zdravniška zbornica Slovenije pa je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Sindikat Pergam opozarja, da ni bilo socialnega dialoga.

Zdravniška zbornica Slovenije je do predloga zadržana, saj so bili posamezni predlogi stroke spregledani. Pri skrajševanju čakalnih dob denimo ni takoj omogočena rešitev, da bi bila iz javnih sredstev financirana zdravstvena storitev vseh izvajalcev z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti, so kritični. Po njihovem mnenju bi zasebniki lahko zlasti na določenih področjih prispevali k večji dostopnosti do hitre zdravstvene oskrbe za vse prebivalce.