Izredna seja upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani je bila posvečena aktualnim težavam gospodarstva v zvezi z energetsko krizo ter potrebnim ukrepom za zagotovitev nemotenega poslovanja ob morebitni zaustavitvi dobave zemeljskega plina. Poleg vodstva zbornice sta na seji sodelovala tudi minister Kumer ter državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan.

Potem ko so večji del ukrepov naslovili na gospodinjstva oz. na ranljive odjemalce, je po Kumrovih besedah zdaj prišel čas, da gredo na vladi naproti še segmentu srednjevelikih in velikih odjemalcev. Kumer je ob tem izpostavil, da je naslavljanje njihovih zelo kompleksna zadeva, saj gre za zelo različne panoge, z različnimi težavami in evropskimi regulativami.

"Danes smo si izmenjali stališča, kakšna so njihova pričakovanja in kakšne so naše zaveze. Nismo še bili konkretni, tudi nočemo biti, saj nočemo dajati na mizo ukrepov, ki še niso bili medresorsko usklajeni," je v izjavi za medije po seji pojasnil minister.

Sicer so identificirali celo paleto ukrepov, a kaj bo na koncu tudi sprejeto, bo po ministrovih besedah odvisno od usklajevanj v okviru ožjih delovnih skupin, ki so jih že oblikovali s predstavniki gospodarstva.

"Ne da bomo šele začeli, kolegi na ministrstvu za gospodarstvo so določene stvari že pripravili in jih že diskutiramo, tudi same seje vlade temu primerno potekajo. Sem optimističen, da bomo pot, ki je pred nami, učinkovito prehodili," je dejal Kumer.

GZS pričakuje večji angažma tudi na področju gospodarstva

Generalnega direktorja GZS-ja Aleša Cantaruttija veseli, da sta predstavnika vlade gospodarstvu zagotovila, da je dobava zemeljskega plina v Slovenijo zanesljiva in da naj gospodarstva tudi v prihodnje ne skrbi. "To je seveda dobra informacija in deluje še kako pomirjujoče za slovensko industrijo," je pojasnil Cantarutti.

Upravni odbor GZS-ja je na seji oblikoval tudi nekaj sklepov. Med pomembnejšimi je Cantarutti izpostavil, da pozdravljajo ukrepe vlade za blažitev rasti cen energentov, a v naslednjih korakih pričakujejo še večji angažma tudi na področju gospodarstva, da bo gospodarstvo vključeno v oblikovanje ukrepov.

Prav tako od vlade pričakujejo, da sprejme shemo za enkratno pomoč, še posebej tistim podjetjem, ki bodo v določenih panogah čutila največje učinke dražitve energentov. Na GZS so to shemo pripravili in jo že posredovali vladi.

Upravni odbor vladi obenem predlaga, da resno razmisli tudi o oblikovanju kapice za industrijo oz. gospodarstvo, ki bi jo uveljavili s 1. januarjem 2023. Anketa GZS je namreč pokazala, da ima za prihodnje leto le 17 odstotkov industrije zakupljeno električno energijo.

Cantarutti je komentiral tudi nedavno predlagano uredbo Evropske komisije, ki predvideva določitev cilja, da bi države članice med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih.

"V raziskavi smo ugotovili, da bi lahko naša industrija za približno 10 odstotkov zmanjšala porabo plina z določenimi ukrepi, ki so nam na razpolago. Tako da menim, da smo blizu tega cilja in da bo tudi industrija naredila svoje. Ukrep se mi zdi na mestu," je povedal generalni direktor GZS-ja.

Na zbornici in v gospodarstvu najkasneje v septembru od vlade pričakujejo, da bodo gospodarstvu znani pogoji, na katere lahko na področju cen energentov računa in gradi svoje načrte za prihodnje leto, je dejal predsednik GZS-ja Tibor Šimonka.

Kot je še opozoril, je današnja slika gospodarskih razmer zavajajoča in bo lahko čez pol leta bistveno slabša.